STA novice / Na posvetu o opravljanju dodatne pridobitne dejavnosti javnih uslužbencev za spremembo zakonodaje

Kot druga rešitev pa se po besedah dekana pravne fakultete v Ljubljani Saše Zagorca ponuja večja transparentnost, so po današnjem strokovnem posvetu zapisali v Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK).

KPK že dlje časa opozarja, da trenutna ureditev glede opravljanja dodatne pridobitne dejavnosti zaposlenih v javnem sektorju povzroča številne nejasnosti in zmedo tako pri zavezancih kot organih, ki morajo voditi postopke v povezavi z izdajo dovoljenj ali soglasij.

To je bil tudi povod za organizacijo današnjega strokovnega posveta Javni sektor in opravljanje dodatne pridobitne dejavnosti: med zakonom, prakso in družbenimi pričakovanji, ki je bil namenjen razpravi o smiselnosti in sprejemljivosti trenutne ureditve ter morebitnih zakonodajnih spremembah na tem področju. Javni uslužbenci in funkcionarji so v službi države in s tem zavezani slediti javnemu interesu, je poudaril namestnik predsednika komisije David Lapornik.

Cilj omejevanja pridobitne dejavnosti oziroma nezdružljivosti funkcij je preprečevanje nasprotja interesov in drugih tveganj, so poudarili na posvetu. "Institut nezdružljivosti funkcij je treba gledati v celotnem kontekstu instrumentov, ki naslavljajo korupcijska tveganja," je dejal Robert Golobinek iz sektorja za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje.

Prav tako so spregovorili o različnih vlogah posameznih vrst funkcionarjev in o tem, ali so ti res funkcionarji 24 ur na dan sedem dni na teden. "Ne smemo vsake dodatne aktivnosti funkcionarja demonizirati," je pozval predsednik Združenja nadzornikov Slovenije Gorazd Podbevšek.

Glavni inšpektor Inšpektorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Albert Nabernik pa je povedal, da inšpektorat ne obravnava veliko primerov, povezanih z opravljanjem pridobitne dejavnosti javnih uslužbencev. A primeri, ki jih obravnavajo, po njegovem kažejo na to, da gre za pomembno problematiko in da razumevanje namena omejitev pri predstojnikih organov pogosto ni ustrezno.

Kot pereče vprašanje se je v razpravi z občinstvom izkazalo tudi vprašanje odplačnega predajanja znanja javnih uslužbencev in funkcionarjev s strokovnih področjih, ki jih opravljajo v okviru svoje javne službe. Na tem področju je KPK lani s sistemskim mnenjem zaostrila svoja stališča oziroma jih uskladila z zakonskimi določbami.

Pri tehtanju, v kolikšni meri dopustiti dodatno pridobitno dejavnost, pa bo treba upoštevati tudi dilemo, kako hkrati na vodilna mesta v javnem sektorju pridobiti najboljše strokovnjake. Lapornik se je pri tem vprašal, ali je družba že dovolj zrela, da bodo lahko zaščitili javni interes ter hkrati privabili najboljše strokovnjake in jih primerno nagradili, da bodo svoje znanje prenašali na druge.