STA novice / DZ sprejel novi zakon o blagovnih rezervah

Novi zakon je nastal iz več razlogov. Prvi je posodobitev obstoječega zakona iz leta 1995, ki je po besedah državnega sekretarja Dejana Židana v nekaterih delih postal neuporaben in zastarel.

Drugi razlog je bila revizija računskega sodišča iz maja 2021. Tretji razlog pa je uskladitev zakonodaje z evropskim pravnim redom, kar se odraža v eni izmed največjih novosti - delitvi blagovnih rezerv na klasične blagovne rezerve in na t. i. varnostne rezerve, ki so namenjene nafti in naftnim derivatom.

V okviru delitev na varnostne zaloge in klasične blagovne rezerve bodo znotraj zavoda uvedli gospodarsko javno službo oblikovanja, skladiščenja, vzdrževanja in uporabe blagovnih rezerv za osnovno preskrbo ter gospodarsko javno službo oblikovanja, skladiščenja, vzdrževanja in uporabe varnostnih zalog nafte in naftnih derivatov.

Kot je na sredini seji DZ poslancem pojasnil Židan, zavod vsebinsko na tak način sicer že deluje, zdaj pa bo tudi formalno ločen. Ob tem je dodal, da pri tem ne gre za ustanovitev neke nove organizacije, ampak za definiranje dveh javnih služb znotraj ene organizacije.

Med večjimi novostmi, ki jih prinaša novi zakon je možnost, da država posamezno blago v blagovnih rezervah, ki je pred iztekom roka, brezplačno podeli osebam javnega prava, npr. bolnišnicam in zdravstvenim domovom. Slovenija bo lahko po novem kateri izmed prijateljskih držav, ki jo je prizadela huda katastrofa, pomagala tudi z blagom iz blagovnih rezerv.

Z novim zakonom se imenovanje in razrešitev direktorja zavoda za blagovne rezerve usklajuje z imenovanjem v drugih javnih zavodih, torej je za imenovanje direktorja pristojna vlada na predlog gospodarskega ministra, postopek javnega natečaja pa je v pristojnosti upravnega odbora.

Z novim zakonom se ukinjajo predhodna soglasja k sklepanju pogodb s strani ministrstva, pristojnega za gospodarstvo. To je med javno obravnavo zakona zmotilo predvsem poslance SDS, kjer menijo, da bi moralo ministrstvo pri tako pomembni zadevi imeti nadzor nad sklepanjem pogodb.