STA novice / V Evropskem parlamentu zelena luč aktu o svobodi medijev (dopolnjeno)

Za novo zakonodajo je na plenarnem zasedanju glasovalo 464 poslancev, 92 jih je bilo proti, 65 vzdržanih.

Poročevalka Evropskega parlamenta za akt o svobodi medijev Sabine Verheyen je na današnji novinarski konferenci pred glasovanjem novo zakonodajo označila za pomemben uspeh za medijsko svobodo in zaščito pravic novinarjev v EU.

Poudarila je, da gre za prvo uredbo v EU na tem področju in da bo akt prispeval k zaščiti svobodnih in neodvisnih medijev.

Akt o svobodi medijev med drugim predvideva, da morajo države članice zagotavljati pluralnost medijev ter ščititi njihovo neodvisnost pred različnimi interesi. Novinarje pa naj bi zaščitil pred pritiski, kot je siljenje v razkritje virov.

Uporaba vohunske programske opreme proti novinarju je upravičena le kot skrajni ukrep, če jo odredi neodvisen pravosodni organ za preiskavo hudega kaznivega dejanja, ki ga je osumljen novinar.

Nova zakonodaja vzpostavlja pravni okvir za medijske storitve na notranjem trgu EU. Državljanom unije zagotavlja pravico do dostopa do pluralnih informacij.

Postopki financiranja javnih medijev bodo morali biti pregledni in objektivni, financiranje pa trajno in predvidljivo.

Da bi javnost vedela, kdo nadzoruje medije in kakšni interesi lahko vplivajo na poročanje, bodo morali vsi mediji, ne glede na njihovo velikost, v nacionalni podatkovni zbirki objaviti informacije o svojih lastnikih, tudi če so neposredno ali posredno v državni lasti.

Mediji bodo morali poročati tudi o sredstvih, ki jih bodo prejeli iz državnega oglaševanja, in o državni finančni podpori, tudi iz držav nečlanic EU.

Nova zakonodaja ureja tudi odnos med velikimi spletnimi platformami in mediji. Velike platforme ne bodo več mogle brisati vsebin, ki jim ne ustrezajo, temveč bodo morale vsak poseg vanje utemeljiti.

Akt tudi vzpostavlja Evropski odbor za medijske storitve. Sestavljen bo iz nacionalnih medijskih organov in bo svetoval Evropski komisiji pri spodbujanju dosledne uporabe določb akta.

"Zakon ureja vsa potrebna področja za zaščito medijske svobode, kljub temu pa ni čarobna palica, ki bo uredila prav vse težave medijev," je po glasovanju poudarila Irena Joveva (Renew/Svoboda). Poslanka, ki je sodelovala pri oblikovanju končnega besedila akta kot poročevalka v imenu svoje politične skupine Renew Europe meni, da sta za to namreč poleg robustnih varovalk potrebna tudi politična kultura ter delovanje oblasti in lastnikov na način, s katerim spoštujejo neodvisnost medijev.

Joveva je še poudarila, da bodo z aktom o svobodi medijev Evropska komisija, mediji in celo posamezniki imeli orodje, da se obrnejo na evropska sodišča v primerih, kakršno je bilo finančno izčrpavanje STA v času vlade Janeza Janše.

Poslanka Romana Tomc (EPP/SDS) je po drugi strani za STA pojasnila, da nove zakonodaje ni mogla podpreti, čeprav naj bi prinesla veliko pozitivnega za zaščito novinarjev, prepoved političnega vmešavanja v javne medije in večjo preglednost lastništva. "Vendar dosedanje izkušnje z Evropsko komisijo kažejo, da se lahko še tako dobre rešitve uporabi za politično obračunavanje," je izpostavila.

Kot primer je navedla ravnanje podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove glede Radiotelevizije Slovenija. Po njeni oceni je nejasno in vprašljivo tudi delovanje Evropskega odbora za medijske storitve.