STA novice / Odbor DZ podprl dopolnjen predlog novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi

Za podporo je bila potrebna dvotretjinska večina glasov navzočih poslancev. Odbor pa je sprejel tudi 14 dopolnil koalicije, ki sledijo pripombam zakonodajno-pravne službe.

Predlog so vložile koalicijske poslanske skupine Svoboda, SD in Levica ter nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek.

Kot je v imenu predlagateljev pojasnila Tereza Novak iz Svobode, so spremembe veljavnega zakona potrebne zaradi dokončne uskladitve zakona s spremembami 90. člena ustave iz leta 2013 in zaradi uresničitve odločbe ustavnega sodišča glede ureditve referendumskega spora iz leta 2018.

Z novelo po njenih besedah urejajo varstvo pravice glasovanja na referendumu, in sicer postopke nadzora nad ustavnostjo, zakonitostjo in poštenostjo referendumskega postopka.

Med drugimi rešitvami predlagatelji izpostavljajo tudi odpravo fizičnih obrazcev v postopku zbiranja 40.000 podpisov za podporo zahtevi za razpis referenduma. Predlagajo, da se podpora podpiše pred upravnim organom in zabeleži v elektronski obliki. "Za tiste, ki podpore ne bodo mogli oddati v elektronski obliki, pa zakon še vedno ohranja možnost oddaje preko fizičnega obrazca," je poudarila Novak.

Predlog podpira tudi vlada. Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo Jureta Trbiča predlog predstavlja dolgo pričakovano uskladitev zakona s spremembami ustave. Vlada podpira tudi nadgradnjo obstoječe možnosti elektronske oddaje podpore oziroma podpisa obrazca za podporo z digitalnim potrdilom preko sistema e-uprava. "Z odpravo fizičnih obrazcev se poenostavlja in poceni postopek oddaje podpore za volivce in hkrati zmanjša obremenitev zaposlenih v državnem zboru in na upravnih enotah," meni.

Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle pa je pojasnila, da novela papirnati obrazec podpore nadomešča s podpisom preko digitalne podpisne tablice, kot se že uporabljajo v postopkih za osebne izkaznice ali potne liste.

Ob tem je zavrnila očitke, da sistem ni varen. "Na ministrstvu imamo revizijsko sled, tako da do izbrisov že podanih podpisov podpore ne more priti, obstajajo pa tudi drugi mehanizmi zaščite," je poudarila. Dodala je, da bodo po novem načinu tudi osebni podatki volivca, ki so bili prej izraženi na fizičnem obrazcu, manj izpostavljeni.

Zagotovila je, da se uradna oseba na upravni enoti ali na ministrstvu ne more seznaniti s tem, kdo vse je podporo dal. Vsaka prijava v evidenco pa se beleži v dnevnik dela, zato je "zadeva popolnoma transparentna in predvsem varna".

Da je uskladitev nujna, je poudaril tudi ustavni pravnik Igor Kavčič. Ob tem pa opozoril na številne druge nedoslednosti omenjenega zakona, ki niso opredeljene v noveli. Poudaril je, da bi potrebovali nov zakon, saj ta postaja nepregleden in težko uporabljiv.

V razpravi je poslanka SDS Anja Bah Žibert dejala, da predlog kljub amandmajem še vedno ne zagotavlja varnosti volivk in volivcev, zato ga ne bodo podprli. Dodala je, da so stvari, ki jih ni mogoče rešiti z digitalizacijo, najboljši sistem pa da je človek, ki najkasneje odpove.

Tudi poslanec NSi Jožef Horvat je opozoril, da bi bilo bolje napisati nov zakon. Pozval je, naj vlada pripravi prečiščeno besedilo.