STA novice / DOS ima pomisleke glede predlogov novel zakonov o gimnaziji in poklicnem izobraževanju (dopolnjeno)

Močan dvom imajo o spremembah 15. člena zakona o gimnazijah, ki določa, da se naj za vpis v srednje šole upoštevajo rezultati nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) v osnovni šoli. Čeprav upoštevanje NPZ pri vpisu v srednjo šolo zagotavlja večjo enakopravnost ob vpisu med učenci z enakimi rezultati, pa vseeno dvomijo, da bo ta sprememba prinesla večjo objektivnost rezultatov NPZ z vidika merjenja dejanskega dolgotrajno pridobljenega znanja med osnovnošolci.

"Dvom v upoštevanje NPZ pri vpisu v gimnazije nam dodatno povečuje skrb, da bi direktna usmeritev učencev za učenje k zunanjim motivatorjem ocen še dodatno oslabila odnos učencev do znanja, ki že zdaj postaja izrazito pogojen z ocenami, in ne vseživljenjskim učenjem kot vrednoto," so zapisali. Menijo, da je za doseganje boljših rezultatov na NPZ potrebna celostna obravnava vzgoje učencev pri odnosu do znanja, in ne dodajanje formalnih prisil za učenje.

Na ministrstvu za izobraževanje so na pomisleke DOS v odzivu za STA medtem zapisali, da se na ministrstvu že leta soočajo s pričakovanji različnih deležnikov po spremembah meril za izbiro kandidatov ob omejitvi vpisa na srednje šole. "Različne strokovne javnosti pa tudi starši že dolgo opozarjajo, da bi ob omejitvi vpisa morali upoštevati tudi rezultate NPZ," so zapisali. Navajajo, da se s to rešitvijo strinja tudi delovna skupina, ki je v preteklih letih delovala na ministrstvu.

Poudarjajo tudi, da so zadovoljni s konceptom spremembe, ki jo določa novela zakona o gimnazijah, saj prepoznavajo pomen znanja jezika pri vključevanju in integraciji neslovensko govorečih učencev v šolski sistem, njihov uspeh in družbeno integracijo, a menijo, da je pomanjkljiva. Takšnim dijakom je treba omogočiti intenzivni tečaj slovenščine tudi, če so se v Slovenijo priselili pred 9. razredom osnovne šole, saj je učenje slovenščine dolgotrajen in postopen proces, so navedli.

Komentirali so tudi spremembo 33. člena zakona o gimnazijah, ki v večji meri krajša oziroma izpušča besedišče, s katerim člen opredeljuje, katere elemente učnega procesa obsega organizirano izobraževalno delo. V pojasnilu sprememb je kot razlog za krajšanje besedišča obveznih načinov pouka navedeno, da nova poimenovanja po svoji definiciji vsebujejo tudi oblike dela, posebej zapisane v veljavnem dokumentu.

DOS izraža pomislek, da iz novega dokumenta ne bo razvidno, da so ekskurzije obvezne izbirne vsebine in seminarske naloge obvezen del pouka. Enak dvom o krajšanju besedišča izražajo tudi do sprememb v 66. členu zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje prosijo, da jih obvesti, če je zaradi strokovnih ali drugačnih vodil dvom neutemeljen in ali ima sprememba besedišča, ki je bila predlagana, predvidene dejanske pozitivne učinke.

Na ministrstvu medtem poudarjajo še, da predlagani noveli ničesar ne ukinjata, temveč pravilno zapisujeta obstoječe stanje. Pred časom so bile obvezne izbirne vsebine oziroma interesne dejavnosti, samostojne sestavine izobraževalnih programov, zdaj pa so del tako imenovanih drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela, izpostavljajo.

"Obvezne izbirne vsebine torej skupaj z aktivnim državljanstvom sestavljajo druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela. Ekskurzije predstavljajo izvedbeno obliko pouka ali drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela in nikoli niso bile opredeljene kot samostojni element predmetnika. Trenutno veljaven zapis v zakonu torej nepravilno navaja izvedbene oblike kot programski element, predlog spremembe zakona pa to nepravilnost odpravlja," so zapisali.

Poudarili so še, da je oblika izvedbe programskih elementov prepuščena avtonomiji šole, ki po svoji presoji izobraževalne aktivnosti lahko organizira tudi kot ekskurzijo. Za dijake torej zaradi spremembe zakona ne bo nobenih sprememb.