STA novice / Ustavno sodišče: Sramotenje novinark prek poskusa utišanja kritičnih glasov prizadene tudi javni interes do obveščenosti

Ustavno sodišče je pritrdilo pritožbi nekdanje novinarke TV Slovenija in zdajšnje poslanke Mojce Šetinc Pašek, ki je leta 2020 na ustavno sodišče vložila pritožbo zoper odločitev vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo dosojeno odškodnino za žaljivi tvit predsednika SDS Janeza Janše.

Ustavni sodniki so presodili, da so posledice žaljivih izjav, objavljenih na družbenih omrežjih, zaradi njihovega učinkovitega razširjenja in zmožnosti shranjevanja lahko bistveno hujše kot pri drugih oblikah izjavljanja. Žaljivi prispevki na spletu so namreč neomejenemu krogu uporabnikov spleta dostopni zelo dolgo, kar pomeni zelo intenziven poseg v pravico do časti in dobrega imena razžaljene osebe. Še posebej velja to za objave Janše kot dolgoletnega politika, nekdanjega predsednika vlade, s širokim krogom političnih podpornikov.

Vedno večji razpoložljivost in dostopnost ter uporaba spleta in družbenih omrežij so po besedah ustavnega sodišča pomembno vplivali na močan porast verbalnih napadov na novinarke na podlagi njihovega spola, o katerem je v svojih priporočilih o zaščiti novinarjev sicer poročal odbor ministrov Sveta Evrope. "Takšni spletni napadi ne posegajo le v osebno dostojanstvo žensk, temveč lahko povzročijo in povzročajo, da se te umaknejo iz javnega in političnega življenja, kar spodkopava pravico do svobode govora in mnenja v demokratični družbi," je presodilo sodišče.

"Ko gre za sramotilne spletne napade na novinarke, ti ne prizadenejo le njihovih pravic do osebnega dostojanstva ter časti in ugleda, ampak prek poskusa utišanja kritičnih novinarskih glasov tudi javni interes do obveščenosti od različnih medijev," so zapisali. To ima lahko po oceni ustavnih sodnikov resne posledice za javno razpravo in medije ter zaradi spodbujanja predsodkov do žensk, kot tradicionalno zapostavljene družbene skupine, za demokracijo in razvoj nasploh.

Žaljivim seksističnim tvitom vplivnih oseb zoper novinarke je treba po njihovem mnenju postaviti strožje meje tudi zaradi varstva javnega interesa po medijskem pluralizmu, ki je pomemben za vzpostavljanje in ohranjanje javne debate. To je ključno še za uresničevanje ustavne demokracije in varstva javnega interesa po vključujoči in enakopravni družbi. Presodili so, da je zaradi velikega vpliva žaljivega, pogosto tudi sovražnega izražanja na družbenih omrežjih na demokratično družbo, še posebej od oseb iz ekonomskih in političnih centrov moči, pomembno, da se prepreči širjenje sramotilnega seksističnega govora in s tem utrjevanje sistemske prikrajšanosti žensk.

Ustavno sodišče je v sodbi sicer pritrdilo, da je splet postal eno od primarnih sredstev za uresničevanje svobode izražanja posameznika, zato je treba skrbno presojati omejevanje svobode izražanja na njem. Toda po presoji ustavnega sodišča je treba v tej zadevi pripisati bistveno večjo težo ravno okoliščini, da lahko dopuščanje sramotilnih seksističnih izjav vplivnega politika o novinarki na družbenem omrežju vpliva na svobodo izražanja drugih družbeno angažiranih žensk.

Ustavno sodišče je še navedlo, da "za demokracijo ni škodljivo le, če se varuhinje javnega interesa, kot so novinarke, ne upajo javno izjavljati zaradi strahu pred 'kaznovanjem' s pravnomočno sodno odločbo, ampak tudi, če imajo strah pred zasebno diskriminacijo".