STA novice / Slovenija, Hrvaška in Italija za uvedbo trilateralnih mešanih patrulj (dopolnjeno)

"Zahodnobalkanska migracijska pot je še vedno aktivna, zato je naše intenzivno sodelovanje izjemnega pomena," je na novinarski konferenci poudaril notranji minister Boštjan Poklukar. Prepričan je, da so se italijansko-slovenske in slovensko-hrvaške mešane patrulje izkazale za učinkovito in odlično obliko sodelovanja, ki pa ga je po njegovem mnenju treba okrepiti.

"Ker je naš cilj vendarle tudi odpraviti nadzore na naših notranjih mejah, ki smo jih vzpostavili oktobra lani, smo se dogovorili, da kot alternativo tem ukrepom mešane patrulje okrepimo," je nadaljeval in naznanil, da so se države strinjale z uvedbo trilateralnih policijskih patrulj.

"Način takšnega patruljiranja bomo še določili na operativni ravni, zagotovo pa bo bistveno prispeval k upravljanju zunanje meje in posledično razbijanju kriminalnih združb," je prepričan Poklukar.

V luči tega je hrvaški notranji minister Davor Božinović predlagal srečanje šefov treh policij na Hrvaškem, da bi se dogovorili o operativnem sodelovanju trilateralnih mešanih patrulj.

Ministri si želijo, da bi patrulje začele delovati čim prej. "Nadzor na notranjih mejah velja do junija, zato bomo skušali trilateralne patrulje vzpostaviti do takrat in pregledati, ali bi te lahko bile alternativa nadzoru na notranjih mejah," je pojasnil italijanski notranji minister Matteo Piantedosi. Dodal je, da si želi čimprejšnje odprave kontrol na notranji meji med Slovenijo in Italijo.

Notranji ministri so se dogovorili tudi za ustanovitev stalnega italijansko-slovenskega in slovensko-hrvaškega odbora. Kot je pojasnil Poklukar gre za redne sestanke tako na lokalni, regionalni in državni ravni, ki bodo pripomogli h krepitvi sodelovanja, izmenjave informacij, pospešitve analize tveganja na področju migracij in k olajšanju vodenja dvostranskih postopkov ponovnega sprejema.

Prav tako so pohvalili delo operativne delovne skupine Zebra, ki deluje na Hrvaškem pod okriljem Europola in se zavzema za učinkovitejši boj proti tihotapljenju migrantov na balkanski poti. V tej skupini trenutno sodelujejo Slovenija, Hrvaška, Nemčija ter Bosna in Hercegovina.

Poklukar in Božinović sta predlagala, da bi k skupini pristopila tudi Italija. Ta je po mnenju Poklukarja izredno pomemben partner, ki bi lahko s sodelovanjem v skupini pripomogel k boljšemu boju proti tihotapljenju. Piantedosi je medtem dejal, da je Italija pripravljena pristopiti k skupini, a da mora delovanje Zebre najprej preučiti.

Ministri so pohvalili sodelovanje med državami na področju migracij. "Naše sodelovanje je na ravni EU prepoznano kot model, ki bi ga lahko uporabile tudi druge članice unije, ki so uvedle notranji mejni nadzor," je dejal Božinović, a hkrati opozoril, da nezakonite migracije in tihotapljenje še vedno predstavljajo velik izziv.

Ob tem je dodal, da večji del migrantov, ki vstopajo na Hrvaško in zaprosijo za azil, prihajajo iz Rusije, Turčije in Kitajske. Gre za prebivalce držav, ki vizumov za vstop v Srbijo in BiH ne potrebujejo. V ti državi pogosto vstopijo kot turisti, nato pa ob prihodu v članice EU zaprosijo za mednarodno zaščito, ki pa jim ne pripada, je še opozoril.