STA novice / Primer Marinblu: Šuštarjeva spet lastnika podjetja, delavske pravice še predmet sodnih mlinov (tema)

Podjetje Marinblu je, potem ko so poleti 2022 na dan prišle zgodbe o hudih kršitvah delavskih pravic in higienskih pomanjkljivostih, zaradi številnih odpovedi naročil zašlo v finančne težave. Lastnika, nekdanji državni sekretar Boris Šuštar in njegova soproga Rozana Šuštar, sta ga pred stečajem skušala rešiti s pomočjo prisilne poravnave in odpisom večmilijonskih dolgov.

To jima je v tem času tudi uspelo, a sta se v zameno morala odpovedati lastništvu, tako da je Marinblu prešel v roke enega od upnikov, podjetja Algoja. A šlo je le za premišljen manever, s katerim sta zakonca izkoristila luknje v stečajni zakonodaji, zdaj sta namreč vnovič lastnika Marinbluja, so pred dnevni poročale Primorske novice.

"Nešteto primerov obvodov s primeri prenosov terjatev na slamnata podjetja"

Kaj si o takšnem razpletu zgodbe misli stroka? "Predmetni primer jasno kaže na razmere, ki jih z najmilejšo besedo lahko označim kot nespodobne in izkazujejo neučinkovitost trenutne zakonodaje," je za STA dejal predsednik Zbornice upraviteljev Slovenije Andrej Perdan.

Vsak insolventni postopek, bodisi prisilna poravnava ali stečajni postopek, bi moral po njegovih besedah težiti k temu, da so poplačani pravi upniki, ne pa t. i. slamnati upniki, za katerimi se pogosto skrivajo lastniki in/ali poslovodstvo.

"Še slabše pa je, če ti ponovno postanejo lastniki, kot je to očitno v primeru družbe Marinblu. Slednji se na takšne postopke ali že prej pripravijo ali pa na podlagi prenosa (odkupa) terjatev šele pozneje postanejo upniki v insolventnem postopku, v katerem ne bi smeli biti upniki," je opisal svoje izkušnje.

"Moje osebno stališče je, da bi bilo sprva treba v vsakem insolventnem postopku razrešiti upravo in tudi lastnike, razen če je insolventnost družbe resnično posledica kakšnih zunanjih vplivov, na katere slednji niso mogli vplivati," je poudaril. Kot primer takšnih zunanjih vplivov je omenil epidemijo in poplave.

V zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju so sicer jasno zapisana pravila o finančnem poslovanju ter o obveznostih poslovodstva glede spremljanja tveganj, ki jim morajo slediti tudi ukrepi, še preden družba zaide v insolventnost.

"Pri tem je treba opozoriti, da je insolventnost družbe večinoma posledica prav slabega ravnanja poslovodstva ali pa celo njegovega naklepnega izčrpavanja družbe. Iz teh razlogov ni nobenega ne utemeljenega, še manj pa moralnega razloga, da isti ljudje potem še sodelujejo pri prestrukturiranju družbe," je podčrtal Perdan.

Slovenska zakonodaja po njegovih navedbah pozna številne varovalke za upnike, kadar so posli sklenjeni neposredno med družbo in lastniki in/ali poslovodstvom, a primer Marinblu kaže, da se jih zaobide z ustanavljanjem slamnatih družb in s prenosi terjatev nanje. "In takšnih primerov je nešteto," je opozoril. "Zbornica je na ta problem že opozorila. Dokler bo zakonodaja to dopuščala, bomo lahko samo nemo gledali takšne primere," je sklenil.

"Prioriteta svobodna gospodarska pobuda, ne delavske pravice"

Na drugi strani pa primer Marinblu še ni dobil epiloga v zvezi z očitanimi kršitvami pravic delavcev. Delavska svetovalnica, ki je pomagala dogajanje razkriti, je namreč zoper podjetje vložila kazensko ovadbo. Okrožno državno tožilstvo v Kopru je konec leta 2022 na Okrožno sodišče v Kopru vložilo obtožnico zoper dve fizični in dve pravni osebi zaradi kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev in ponareditve ali uničenja poslovnih listin.

Na sodišču so za STA pojasnili, da je zadeva v ugovornem postopku.

V predkazenskem postopku je bilo sicer ugotovljeno, da delavcem niso bili plačani dodatki za nočno delo, delo ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih; ni jim bila omogočena pravica do zakonsko predpisanega počitka, kršena so bila tudi določila o trajanju delovnega časa v nasprotju z zakonskimi obveznostmi v času od januarja 2020 dalje.

"Kaj sploh reči na to?" se je za STA na razvoj dogodkov odzval vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić. "Lahko samo rečem, da je nekdo očitno opravil domačo nalogo iz zakonodaje /.../. (Šuštarjeva op. a.) sta šla v dveh letih čez zakonodajo nekako levo, desno, z uporabo določenih vzvodov sta 'sanirala' podjetje, prišla do večinskega deleža v njem, po drugi strani pa vidimo, 'kaj' je bilo narejeno na področju kršitev temeljnih pravic delavcev. Imamo prosto gospodarsko pobudo, ki je prioriteta. Kar se tiče pa delavskih pravic, o tem pa se očitno lahko odloča pozneje," se je obregnil ob dolgotrajen postopek na sodišču.

"To je smerokaz tudi za druge podjetnike v tovrstnih primerih, če ne gre že za nek model, ki se ga že dlje časa poslužujejo," je sklenil Lukić. V tej luči se je vprašal, kje so zakonodajalci, kje sta pravosodno in gospodarsko ministrstvo.

V Marinbluju so glede na objavo na Ajpesu v zadnjem četrtletju lani vknjižili 1,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, ob tem pa zabeležili 25.369 evrov čiste izgube. Za stroške dela je šlo v tem času 49.912 evrov.

Števila zaposlenih niso razkrili, v Delavski svetovalnici pa informacij o tem, v kakšnih razmerah delajo dandanes, nimajo. Upajo, da inšpektorji za delo ne bodo pozabili nanje.

Šuštarjeva vse očitke zanikala

Afera Marinblu je izbruhnila junija 2022, ko so mediji začeli poročati o izkoriščanju delavcev v obratih za predelavo rib Marinblu in Selea. Slišati je bilo, da se zaposlene v teh podjetjih sili v 40 ur neprekinjenega dela, da prihaja do nepravilnosti pri izplačilu plač, nadur in regresa, da se delavce stalno nadzira s kamerami in se jih v primeru počitkov graja prek telefonov ter da tuji delavci životarijo v skladiščih nad proizvodno linijo.

Na dan so prišle tudi informacije o higienskih pomanjkljivostih v proizvodnji in goljufivih praksah, od pojava črvov do primerov, ko naj bi vrnjene ribe po spiranju v mrzli vodi ponovno zapakirali in odpremili na trg. Šuštarjeva sta vse očitke zanikala, so pa marsikatere nepravilnosti potrdile različne inšpekcije.

Dogajanje v Marinbluju je pospešilo tudi priprave novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki je zaostrila pravila evidentiranja delovnega časa, a že vse od novembra lani, odkar je v uporabi, deli socialne partnerje.