STA novice / DZ sprejel novelo zakona o javni rabi slovenščine

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob današnji obravnavi predlaganih sprememb pojasnila, da trenutno veljavni zakon o javni rabi slovenščine ne naslavlja problemov in izzivov, ki jih prinaša digitalna družba. Ker je slovenščina eden od uradnih jezikov v EU, se ji zdi pomembno, da bi po 20 letih, kolikor je Slovenija tudi del evropske skupnosti, posodobili zakonodajo na tem področju, kljub temu, da ta ne zmore z enako hitrostjo slediti hitro spreminjajočemu se digitalnemu okolju.

Ker novela vključuje prehodni rok, v katerem se bodo podjetja lahko seznanila z zakonodajo in ji prilagodila svoje produkte, je izrazila željo, da bi elektronske naprave še v mandatu te vlade spregovorile tudi slovensko.

Poslanska skupina SDS je sicer z dopolnilom, ki ni bilo izglasovano, želela doseči, da bi novela omenjala tudi internacionalizacijo slovenščine. Kot je povedala Alenka Jeraj (SDS), je bil eden od ciljev strateškega sveta za digitalizacijo v času prejšnje vlade, ki pa je bil z novo vlado črtan, da bi Slovenija vzpostavila razvojno-gospodarsko predstavništvo v Silicijevi dolini. Na ta način bi pri globalnih ponudnikih lahko pridobili njihove storitve in produkte.

Andreja Rajbenšu (Svoboda) je ocenila, da se dopolnilo ne zdi potrebno, saj novela sledi strategiji Digitalna Slovenija 2030, ki predvideva, da digitalna preobrazba za spodbujanje uporabe slovenskega jezika na internetu vključuje ukrepe za ustvarjanje digitalnih vsebin v kulturi, znanosti in izobraževanju. Strategija med drugim predvideva tudi, da se spodbuja razvoj digitalnih jezikovnih tehnologij in uporabo strojnega prevajanja ter da se uzakoni možnost, da se s spletnimi platformami podpišejo sporazumi o ponujanju storitev v slovenskem jeziku.