STA novice / DZ sprejel zakon o soodločanju delavcev pri čezmejnih združitvah družb

Slovenija z zakonom v svoj pravni red prenaša tri člene mobilnostne direktive, ki se nanašajo na soodločanje delavcev v organih vodenja ali nadzora kapitalske družbe, ki je nastala s čezmejno združitvijo, delitvijo ali preoblikovanjem.

Kot je danes v DZ pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija, je vsebina mobilnostne direktive del statusnopravne ureditve gospodarskih družb in je že bila prenesena v slovenski pravni red z novelo zakona o gospodarskih družbah, ki je začela veljati 25. julija 2023.

Po vsebini gre za novelo zakona o soodločanju delavcev pri čezmejnih združitvah kapitalskih družb iz leta 2008, vendar je zaradi določb mobilnosti direktive, ki v tolikšni meri spreminja pravila o evropskem pravu družb glede soodločanja pri čezmejnih operacijah, potreben nov zakon, je dejal in dodal, da direktiva spreminja dosedanjo ureditev soodločanja pri čezmejnih združitvah družb, dodatno pa ureja soodločanje še pri čezmejnih delitvah in čezmejnih preoblikovanjih.

Določeno je, da se za soodločanje delavcev v zvezi s čezmejnimi operacijami primarno uporablja zakonodaja tiste države, v kateri ima kapitalska družba, ki je nastala s čezmejno združitvijo, delitvijo ali preoblikovanjem, sedež.

Zakon v prvi vrsti delavce in poslovodstva družb zavezuje k sklenitvi sporazuma o soodločanju. Če sporazum ni dosežen, pa zakon določa minimalna pravila glede ureditve soodločanja delavcev v organih vodenja ali nadzora, je dejal Feketija.

Zakon skladno z direktivo spreminja izjeme, ko se državna zakonodaja, ki opredeljuje soodločanje, ne uporabi pri čezmejnih združitvah, delitvah ali preoblikovanjih družbe (če bo imela vsaj ena od družb, ki bodo sodelovale v čezmejni operaciji, povprečno število delavcev, ki bo enakovredno štirim petinam veljavnega praga za sprožitev soodločanja delavcev, kot je določen v pravu države članice, v katere pristojnost bo sodila družba, ki se bo čezmejno združevala, delila ali preoblikovala).

Soodločanje delavcev se bo lahko uvedlo tudi v primeru, ko vsaj ena od družb, ki se čezmejno združujejo, deluje po sistemu soodločanja delavcev in poslovodstva družb, udeleženih pri združitvi, določijo, da se te določbe uporabijo brez predhodnih pogajanj.

Zakon med drugim širi varovanje pravice do soodločanja delavcev tudi na primere naknadnih čezmejnih delitev, združitev ali preoblikovanj ter uvaja dodatno obveznost obveščanja predstavnikov delavcev o izidu pogajanj v zvezi s soodločanjem delavcev ali o uporabi standardnih pravil soodločanja.

V današnji razpravi je koalicija predlog podprla, opozicija pa je bila kritična, da je zakon nejasen in se se postavlja vprašanje, ali je treba področje sploh urediti v posebnem zakonu.