STA novice / Javnofinančni primanjkljaj leta 2027 pod dva odstotka BDP

Leto 2023 so slovenske javne finance po izračunih statističnega urada sklenile s primanjkljajem v višini 1,59 milijarde evrov, kar predstavlja 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Za letos zdaj veljavni odlok dopušča njegov skok na 3,8 odstotka BDP.

Prihodnje leto naj bi se javnofinančni primanjkljaj oblikoval pri 2,7 odstotka BDP, piše v danes sprejetem odloku o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2025-2027. Za leto 2026 je določen pri 2,5 odstotka BDP, za leto 2027 pa pri 1,9 odstotka BDP, so po dopisni seji vlade sporočili s finančnega ministrstva.

Za državni proračun je z novim odlokom, ki ga mora potrditi še DZ, za leto 2025 predviden primanjkljaj v višini 2,7 odstotka BDP, za leto 2026 2,1 odstotka BDP in za leto 2027 1,6 odstotka BDP.

Odlok poleg tega določa tudi najvišji obseg izdatkov za občine ter pokojninsko in zdravstveno blagajno.

V obdobju 2025-2027 bo fiskalna politika po več letih različnih protikriznih ukrepov usmerjena v postopno konsolidacijo, bo pa raven javne porabe še vedno visoka. Kot so pojasnili na ministrstvu, bo na ta način mogoče hkrati s postopno konsolidacijo zagotavljati visoko raven investicij za popoplavno obnovo ter ukrepe za zeleni in digitalni prehod v okviru načrta za okrevanje in odpornost, katerega izvajanje se bo v omenjenem obdobju zaključilo.

Vlada načrtuje tudi reformo plačnega sistema javnega sektorja, hkrati pa mora naslavljati različne izzive dolgožive družbe, ki so povezani z visokimi izdatki za zdravstvo, pokojnine in dolgotrajno oskrbo, so dodali.

Najvišji obseg izdatkov sektorja država je z odlokom določen v višini 33,85 milijarde evrov za leto 2025, 35,10 milijarde evrov za leto 2026 ter 35,65 milijarde evrov za leto 2027. Letos naj bi se ta številka ustavila pri 32,16 milijarde evrov.

Vlada se je danes seznanila tudi z osnutkom programa stabilnosti 2024, ki predstavlja vsebinsko obrazložitev javnofinančnega okvira za prihodnja tri leta. Tega ji zaradi dogovora o novih fiskalnih pravilih EU, ki bodo predvidoma stopila v veljavo prihodnji mesec, tokrat ni treba tako kot prejšnja leta do 30. aprila posredovati Evropski komisiji.

Bo pa Slovenija ta dokument do jeseni razširila v izhodno fiskalno strategijo oziroma v srednjeročno fiskalno strukturni načrt, kot ga predvidevajo prenovljena fiskalna pravila EU.

Vlada namreč ocenjuje, da zaradi stabilizacije makroekonomskih razmer letos niso več izpolnjeni pogoji za uveljavljanje izjemnih okoliščin, podobno kot se je na EU ravni prenehala uporabljati splošna odstopna klavzula. Vseeno pa bo vlada pred dokončno ugotovitvijo prenehanja izjemnih okoliščin za oceno o tem zaprosila še fiskalni svet.