STA novice / Odbor DZ zavrnil odpravo možnosti razlastitev po nujnem postopku

V SDS so predlagali, da bi se ob črtanju postopkov razlastitve po nujnem postopku posegi v lastninsko pravico izvajali v okviru obstoječe zakonodaje s tega področja, torej zakona o urejanju prostora. Kot je danes poudaril poslanec Franc Rosec, bi imela novela nedvomno koristne učinke, saj bi preprečila prekomerne posege v lastninske pravice prebivalcev, ki so v lanskih ujmah utrpeli veliko škodo na objektih, zemljiščih in lastnini.

V SDS opozarjajo predvsem na težave kmetov ob nameri po njihovih besedah zelo obsežnih razlastitev kmetijskih zemljišč za gradnjo suhih zadrževalnikov. V Sloveniji kmetijskih zemljišč ni v izobilju, zato se morajo odločitve sprejemati v pogovoru z lastniki kmetijskih zemljišč in ne brez njih, je dejal poslanec Franc Breznik.

Z Roscem sta poudarila, da v SDS ne nasprotujejo protipoplavnim ukrepom, a bi se jih po njihovem mnenju zagotovo dalo izvesti drugače in ceneje, tako da ne bi po nepotrebnem izgubljali dragocenih in visokokakovostnih kmetijskih zemljišč. Njun strankarski kolega Tomaž Lisec je dodal, da mnogi pozabljajo na dejstvo, da gre pri tem za trajne razlastitve.

Tudi Jožef Horvat (NSi) je izpostavil pomen spoštovanja zasebne lastnine. "Obstajajo temeljni družbeni postulati, v katere ne gre posegati z lahkotnostjo. Med njimi je zagotovo tudi zasebna lastnina," je dejal.

Koalicijski poslanci so predlog SDS zavrnili kot nepotreben. Uroš Brežan (Svoboda) je poudaril, da država potrebuje učinkovit, robusten in predvidljiv zakonodajni okvir za odziv na naravne nesreče. Predvsem ni nobenega smisla v čezmernem omejevanju direkcije za vode pri izvajanju nujnih ukrepov za povečanje poplavne varnosti, je prepričan. Pomen teh ukrepov je izpostavil tudi Bojan Čebela (Svoboda).

Po besedah poslanca Svobode Jerneja Žnidaršiča je razumljivo, da napoved gradnje suhih zadrževalnikov pri mnogih sproža dvom, a gre za zelo učinkovit ukrep. "Seveda pa morajo zadrževalniki temeljiti na natančnih analizah," je poudaril.

Očitke opozicije je zavrnil tudi Gregor Umek z direktorata za vode na ministrstvu za naravne vire in prostor. Zagotovil je, da so poskrbeli za varovala, ki onemogočajo nezakonite in neupravičene razlastitve. Poudaril je, da bo treba javno korist dokazati tako v splošnem kot za konkretne primere.

Na predlog novele je imela več pripomb tudi zakonodajno-pravna služba DZ. Kot je dejala njena predstavnica Špela Maček Guštin, predlagana ureditev krši osnovno zahtevo zagotavljanja ustavnega načela enakosti pred zakonom. Splošno razlastitveno zakonodajo bi namreč uveljavila le za nekatere primere, za druge - čeprav v bistvenem podobne - pa ne.