STA novice / Svet ECB ohranil obrestne mere nespremenjene, nakazal znižanje (dopolnjeno)

Svet ECB je od julija 2022 do lanskega oktobra v rekordnem ciklu zaostrovanja denarne politike desetkrat zapored dvignil osrednje evrske obrestne mere. Od takrat naprej jih je puščal nespremenjene in tako je bilo tudi danes.

Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja tako ostaja pri 4,50 odstotka in s tem najvišje od časa pred zadnjo finančno in gospodarsko krizo. Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom, pa se ni premaknila s štirih odstotkov in s tem z najvišje ravni od uvedbe evra leta 1999. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila medtem ostaja pri 4,75 odstotka.

Se je pa v zadnjih tednih vse bolj okrepilo prepričanje, da bo obrat v denarni politiki sledil že prvi četrtek v juniju, ko se bodo člani osrednjega organa evrske denarne politike sestali naslednjič. Na možnost skorajšnjega znižanja obrestnih mer je danes v izjavi po seji nakazal tudi osrednji organ evrske denarne politike.

Svet ECB tako meni, da so osrednje obrestne mere za evrsko območje na ravni, na kateri veliko prispevajo k sedanjemu procesu zniževanja inflacije. Do zdaj so v svetu uporabljali izraz "znatno prispevajo". V svetu ob tem še naprej zagotavljajo, da bodo s prihodnjimi odločitvami zagotovili, da bodo obrestne mere ostale dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo treba.

"Če bi s svojo posodobljeno oceno inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike dobil dodatna zagotovila, da inflacija vzdržno upada proti ciljni vrednosti dveh odstotkov, bi bilo primerno, da zniža sedanjo raven restriktivnosti denarne politike," so dodali v svetu. Junija bodo sicer znane najnovejše napovedi ECB za inflacijo in gospodarsko rast.

Svet je sicer v izjavi po zasedanju ocenil, da se je zniževanje inflacije v evrskem območju - ta je marca dosegla 2,4 odstotka - nadaljevalo, k čemur je največ prispevala nižja inflacija v skupinah hrane in blaga.

Večina meril osnovne inflacije po oceni sveta upada, rast plač se postopno umirja, v podjetjih pa dobički absorbirajo del naraščajočih stroškov dela. Pogoji financiranja ostajajo restriktivni in pretekli dvigi obrestnih mer še naprej zavirajo povpraševanje. "Vseeno so domači cenovni pritiski močni in v skupini storitev vzdržujejo visoko inflacijo," so dodali v Frankfurtu.

Predsednica ECB Christine Lagarde, ki je že po marčni seji izjavila, da bo svet bistveno več o vzdržnosti zniževanja inflacije vedel junija, je tokrat na novinarski konferenci najprej izpostavila uveljavljeno stališče sveta, da se ne zavezuje v naprej k določenemu gibanju obrestnih mer, saj postopa na podlagi vsakokratnih podatkov.

V nadaljevanju pa je razkrila, da so se nekateri člani sveta na podlagi za zdaj dostopnih aprilskih podatkov že danes počutili dovolj gotovi glede inflacijskih gibanj, da so si zaželeli znižanje obrestnih mer že na tokratnem zasedanju.

A na koncu so se ti, kot je dejala, pridružili mnenju velike večine članov, da je za večjo stopnjo gotovosti treba počakati na podatke, ki bodo na voljo junija.

Pri tem je Lagarde izpostavila, da se v Frankfurtu ne bodo ozirali na to, kako bo postopala ameriška centralna banka Federal Reserve. Ta po sedanjih ocenah obrestnih mer ne bo zniževala pred septembrom. Je pa Francozinja priznala, da bodo zaradi pomena in ugleda ameriškega gospodarstva podatki o vnovični krepitvi inflacije v ZDA vplivali na junijske ocene.

Glede gospodarskih razmer v območju z evrom je Lagarde danes navedla, da je bila gospodarska dejavnost v prvem trimesečju šibka, da pa anketni podatki kažejo na postopno okrevanje, ki ga bo na podlagi naraščajočih realnih dohodkov in visoke stopnje zaposlenosti poganjal storitveni sektor, izboljšali pa naj bi se tudi pogoji menjave in splošne gospodarske razmere v svetu. Sčasoma naj bi manjše breme predstavljala tudi denarna politika.

Inflacija naj bi v naslednjih mesecih vztrajala približno na sedanjih ravneh, v 2025 pa naj bi se nato postopno bolj vzdržno zniževala proti dvoodstotnemu cilju.

Takšne napovedi sicer še vedno spremlja precej negotovosti, po ocenah ECB pa še vedno prevladujejo tveganja, da bo gospodarska rast nižja od ocen in da pri inflaciji pride do šokov, ki bodo rast cen krepili.