STA novice / Ustavno sodišče razveljavilo del zakona o KGZS glede volitev v organe zbornice (dopolnjeno)

Ustavno sodišče je z odločbo, ki jo je sprejelo 4. aprila, razveljavilo 5. odstavek 12. člena zakona, ki je bil v zakon dodan z dopolnitvijo zakona, sprejeto oktobra lani v ponovnem glasovanju po vetu državnega sveta.

Odstavek je določal, da za položaje v organih zbornice, torej v svet, upravni odbor ter za predsednika in podpredsednike, ne morejo biti izvoljene oz. imenovane osebe, ki so ob izvolitvi oz. imenovanju ali v obdobju dveh let pred tem bile člani organov političnih strank na državni ravni, poslanci Evropskega parlamenta in funkcionarji v Evropski komisiji in Evropskem svetu, predsednik republike, predsednik vlade, ministri in državni sekretarji, poslanci, poklicni župani, generalni direktorji in generalni sekretarji ministrstev, direktorji organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, generalni direktor in direktorji generalnih direktoratov v Evropski komisiji ter direktorji občinske uprave ali tajniki občine.

Ustavno sodišče je med drugim ugotovilo, da je KGZS v bistveno enakem pravnem položaju kot druge zbornice z obveznim članstvom - notarska, odvetniška, zdravniška, veterinarska in lekarniška -, zato bi moral biti podan razumen razlog za različno obravnavo te zbornice. Ta razlog pa ne iz zakonodajnega gradiva, ne iz odgovora DZ, ne iz mnenja vlade ne izhaja, je presodilo.

S tem je bil omenjeni odstavek neskladen s 14. členom ustave, ki določa, da so vsi pred zakonom enaki. Zaradi tega neskladja ustavno sodišče ni presojalo drugih očitkov predlagatelja. Med temi so bili kršenje pravice do upravljanja javnih zadev, načela jasnosti in pomenske določljivosti predpisov ter načela varstva zaupanja v pravo.

Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je bil Rajko Knez, ki je dal odklonilno ločeno mnenje, izhaja iz odločbe, ki jo je danes objavil državni svet.

Ta je na neupravičeno omejevanje pasivne volilne pravice opozarjal že v zakonodajnem postopku. Ko je bila septembra lani novela sprejeta, je nanjo izglasoval odločilni veto. DZ je v ponovnem odločanju oktobra novelo znova sprejel.

Novelo so v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Matejo Čalušić, sedanjo kmetijsko ministrico. Predlagatelji so omejitev pasivne volilne pravice med drugim utemeljevali s tem, da naj bi preprečila konflikte interesov in korupcijska tveganja ter zagotavljala avtonomijo in "depolitizacijo" organov KGZS. Vlada je med drugim menila, da določba kljub pomislekom o morebitni neskladnosti z ustavo temelji na legitimnem cilju zagotavljanja javnega interesa in transparentnosti pri delovanju zbornice.

Odločitev ustavnega sodišča so pozdravili v Slovenski ljudski stranki. Kot je v sporočilu za javnost zapisal njen predsednik Marko Balažic, so med zakonodajnim postopkom, poleg ostalih institucij, tudi zakonodajno-pravne službe DZ, glasno opozarjali na nedoslednosti zakona. "Ker je bil umik omenjenega zakona ena od poglavitnih zahtev kmetov med lanskoletnimi protesti, ocenjujemo, da je prvopodpisana z odločitvijo ustavnega sodišča izgubila vso kredibilnost za pogajanja ter bi se zato morala posloviti," je zapisal.

Pristojni odbor DZ je prejšnji mesec zavrnil predlog novele zakona o KGZS, s katero so poslanci SDS predlagali črtanje sedaj razveljavljene določbe iz zakona.