STA novice / Ministrstvo predlaga podaljšanje dopustne čakalne dobe pri stopnji zelo hitro na 30 dni

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je ob sredinem sestanku z vodstvi bolnišnic dejala, da je namen pravilnika urediti naročanje in dostopnost, vnesti preglednost v čakalne sezname in omogočiti, da tisti, ki čakajo najdlje, pridejo prvi na vrsto. Več o pravilniku ni želela komentirati, saj je še v javni razpravi.

V obrazložitvi pravilnika pa so zapisali, da je njegov glavni namen posodobitev in digitalizacija postopkov naročanja ter vzpostaviti pravno podlago za obvezno uporabo enotnega komunikacijskega kanala v sistemu eZdravje za naročanje.

Razlogov za podaljšanje dopustne čakalne dobe pri stopnji nujnosti zelo hitro na 30 dni je več, so zapisali. "V preteklem obdobju se je delež izdanih napotnic s stopnjo nujnosti zelo hitro najbolj povečal na račun zmanjšanja deleža izdanih napotnic s stopnjo redno," so navedli.

Drugi razlog pa je ugotovitev, da pri izvajalcih, ki ne beležijo nedopustno čakajočih pri stopnjah nujnosti hitro in redno, beležijo nedopustno čakajoče pri stopnji nujnosti zelo hitro. "To pomeni, da izvajalci, ki nimajo dolgih čakalnih dob, vseeno ne zmorejo ponuditi terminov pri stopnji nujnosti zelo hitro v roku, ki je krajši od 14 dni," so pojasnili v obrazložitvi.

Čakalne dobe za ostale stopnje nujnosti se ne spreminjajo. Predlagajo pa dopustno čakalno dobo pri stopnji nujnosti hitro ali redno za izdelavo protetičnih nadomestkov 180 dni po zaključeni sanaciji zobovja, 360 dni od uvrstitve na čakalni seznam za ortopedske operacije, operacije krčnih žil ter oralno in maksilofacialno kirurgijo. Pri stopnji nujnosti redno pa predlagajo dopustno čakalno dobo 360 dni od uvrstitve na čakalni seznam za prvi pregled na področju revmatologije.

Pravilnik določa tudi postopek, ko pooblaščena oseba za čakalni seznam ugotovi, da čakalna doba za določeno zdravstveno storitev pri izvajalcu presega najdaljšo dopustno čakalno dobo. Takrat se pacientu predlaga izvedba zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu z dopustno čakalno dobo. Če pacient to možnost odkloni, ga vseeno uvrstijo na čakalni seznam. Kadar izvajalca z dopustno čakalno dobo v Sloveniji ni, pacientu posredujejo informacijo o nacionalni kontaktni točki za čezmejno zdravstveno varstvo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Ob tem se pacienta opozori, da omejitev glede najdaljše dopustne čakalne dobe ne velja za tiste, ki želijo, da se zdravstvena storitev opravi pri točno določenem zdravstvenem delavcu in za pacienta, ki ima določen nadomestni termin.

S pravilnikom se spreminja tudi uvrstitev na čakalni seznam. Na seznam se obvezno uvrstijo vsi, ki uveljavljajo pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Vse, ki storitev ne opravljajo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja pa se vodi v ločenem seznamu. Pacient lahko sicer možnost, da ga v seznam uvrsti izvajalec, odkloni.

Pacienta se uvrsti na čakalni seznam najpozneje v petih dneh po prejemu napotnice, kadar pa je opravljena triaža napotnice, pa v dveh dneh po opravljeni triaži. "Novo je določilo, da se pacienta, ki se naroči preko eNaročanja, uvrsti v čakalni seznam takoj, kar pa ne omejuje izvajalca, da lahko tudi za tako naročene paciente izvaja triažo," so pojasnili.

Pravilnik po mnenju ministrstva prinaša tudi večjo jasnost in fleksibilnost za paciente, ki želijo odpovedati termin. Pacient lahko v okviru napotitve hitro ali redno odpove termin ne glede na razlog le enkrat, in sicer do deset dni pred izvedbo zdravstvene storitve.

V posebnih primerih, kot so nepričakovana hospitalizacija, nenadna bolezen, poškodba ali zdravstveno stanje pacienta ali smrt ožjega družinskega člana pa pravilnik omogoča tudi poznejšo odpoved termina. Določa tudi nov način naročanja pacientov na odpovedane termine.

S pravilnikom uvajajo tudi definicijo relativne čakalne dobe in nedopustno čakajoče osebe. Poleg tega vzpostavlja strožje standarde glede objavljanja informacij o zdravstvenih delavcih ter njihovih ordinacijskih časih ter načine naročanja.