STA novice / V Eko krogu z 2000 podpisi podpore uvedbi kavcijskega sistema

Kot je za STA pojasnila Erika Oblak iz Eko kroga, bodo podpise podpore zbirali do majskega posveta, ki naj bi ga po napovedih pred sprejetjem dokončne odločitve o uvedbi kavcijskega sistema za deležnike pripravilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Glede pritiskov Zbornice za komunalno gospodarstvo, da se kavcijski sistem v Sloveniji ne uvede, Oblak pravi, da "jim je žal, da se ne pogovarjajo o argumentih, ampak se uporabljajo različni populizmi".

Na manipulacije, ki da se jih poslužujejo v zbornici, so v Eko krogu opozorili tudi v današnjem sporočilu za javnost. Kot so navedli, je lani objavljena mednarodna raziskava o vplivu uvedbe kavcijskih sistemov na prodajo pijač ugotovila, da uvedba sistema v nobeni državi ni povzročila padca prodaje.

"Predstavniki zbornice med stroške kavcijskega sistema štejejo plačane kavcije. To je groba manipulacija, katere namen je zmanjšati podporo ljudi uvedbi sistema. Kavcija se ob vračilu embalaže v trgovino ljudem v celoti vrne. Sistem bo dvignil strošek pijače samo za tiste, ki bodo plastenko ali pločevinko odvrgli v gozd ali skozi avtomobilsko okno. Skrb komunalne zbornice, da bi zaradi kavcijskega sistema nastal politični problem, je zato odveč," so prepričani v Eko krogu.

Kavcijski sistemi po njihovih navedbah temeljijo na načelu polne odgovornosti, proizvajalci pijač v celoti nosijo stroške sistema. "Delujejo neprofitno, dobiček se sme nameniti le za izboljšave, ne sme pa se deliti ustanoviteljem. Financirajo se iz embalažnin, ki jih v sistem plačajo proizvajalci pijač, s prodajo zbranih materialov ter kavcij za embalažo, ki je ljudje nikoli ne vrnejo v trgovine. Trditve zbornice, da bi stroške kavcijskega sistema plačal potrošnik, so populistične in nimajo nobene realne osnove. Zdaj tri četrtine stroškov odpadne embalaže plačujemo gospodinjstva in nismo zaznali, da bi si komunalno gospodarstvo kadarkoli prizadevalo, da bi se to spremenilo," so kritični v društvu.

Po njihovih opozorilih je trenutni sistem odpadne embalaže zelo nepregleden, z njo ravna šest embalažnih družb. "Komunalno gospodarstvo ni objavilo nobene analize s preverljivimi izhodiščnimi podatki o plastenkah in pločevinkah, danih na trg, ter ločeno zbranih in recikliranih v novo embalažo pijač. Ni znano, kje vse te plastenke potujejo in kaj se z njimi zgodi. Zato upravičeno dvomimo o navedbah, da se ločeno zbere 78 odstotkov plastenk. Če se ne ve točno, koliko jih je danih na trg, kako zanesljiv je lahko izračun deleža ločenega zbiranja," se sprašujejo v Eko krogu.

Poudarjajo, da kavcijski sistemi preko črtne kode na embalaži spremljajo vsak kos od trenutka, ko je dan na trg, do trenutka, ko se odda v reciklažo, zaradi česar je "popolnoma transparenten in takoj zazna poizkuse goljufij ali manipulacij z zbranim materialom, kar pa ni po godu vsem".

V Eko krogu so prav tako prepričani, da Slovenija z obstoječim sistemom ne bo uspela izpolniti EU ciljev glede recikliranja plastenk za leto 2030. Takrat jih morajo države zbrati vsaj 90 odstotkov, nove pa morajo vsebovati vsaj 30 odstotkov reciklirane plastike. "Cilji so znani od leta 2019, po skoraj petih letih jih ne izpolnjuje še nobena država brez kavcijskega sistema," pravijo v Eko krogu in dodajajo, da uvedbo kavcijskega sistema Sloveniji svetuje tudi Evropska komisija.

Prav tako so zavrnili navedbe komunalnega gospodarstva, da ima zgolj Slovenija sistem zbiranja plastične embalaže na hišnem pragu. Kavcijski sistem za embalažo pijač in zbiranje ostale embalaže od vrat do vrat imajo tako na Danskem, Finskem, Nizozemskem, Slovaškem. V zadnjih dveh letih pa je kavcijski sistem uvedlo šest evropskih držav, med katerimi so Slovaška, Latvija, Malta, Romunija, Madžarska in Irska.