STA novice / DZ soglasno potrdil novelo za pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize

Z novelo se rok za izplačilo zadržanih sredstev v višini 20 odstotkov pomoči oz. razlike do skupne višine pomoči, do katere je upravičen upravičenec po tem zakonu, podaljšuje s konca februarja na konec avgusta. Ob tem se popravlja neskladje dikcije zakona z njegovim namenom, saj so sredstva za Slovenski podjetniški sklad zagotovljena v višini 10 milijonov evrov v letu 2023 in 10 milijonov evrov v letu 2024. Sredstva so po navedbah državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejana Židana zagotovljena v bilanci B ministrstva.

Lani je bilo za 266 milijonov evrov izplačil pomoči, zaradi neizpolnjevanja pogojev je bilo za 16 milijonov evrov vračil. 20 odstotkov sredstev je zadržanih za korekcijo, ki bi morala biti izpeljana do konca februarja. "Ta temelji na podatkih od prodajalcev elektrike in elektrodistributerjev, ker pa je prenos podatkov počasnejši, se rok podaljšuje, tako da bo ta izvedena v celoti in pravilno," je pojasnil Židan. Po njegovih navedbah sprememba instrukcijskega roka ne vpliva na hitrost obdelave vlog.

V koaliciji so v današnji predstavitvi mnenj poslanskih skupin spomnili na ukrepe, ki jih je vlada sprejela za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu ob energetski draginji. Po mnenju Jurija Lepa iz Svobode se vlada na krize odziva hitro in učinkovito ter nadgrajuje in popravlja, če je treba kaj spremeniti. "Jasno je, da pomoč tako velikega obsega in pri tako velikem številu upravičencev ne more potekati brez zapletov, zlasti ker vse poteka v strogo odmerjenih okvirih dovoljenih državnih pomoči po pravilih EU," je dodala Bojana Muršič iz SD.

V SDS so vlado opozorili, da zamik roka za pol leta vpliva na načrtovanje podjetij. A kot je dejal Franc Rosec, je bilo podlagi ocene iz začetka leta 2023 80 odstotkov subvencij že izplačanih, v fazi preveritve dejanskega stanja pa je bilo ugotovljeno, da so bile ocene pomembno višje, zato se bo za preverbo porabilo nekoliko več časa. V NSi pa so bili kritični, ker jim vlada ni prisluhnila pri sprejemanju osnovnega zakona. "Če bi predlagatelj konec leta 2022 vsaj malo prisluhnil našim opozorilom, novela ne bi bila potrebna, pomoč gospodarstvu pa bi bila učinkovitejša," je ocenil Jožef Horvat.