STA novice / Ministrstvo v novo javno naročilo za digitalizacijo notarskih storitev

S projektom digitalizacije želi država del notarskih storitev prenesti v digitalno okolje in omogočiti celovito poslovanje notarjev tudi v elektronski obliki. Projekt je ocenjen na okoli 1,8 milijona evrov, pri čemer bo dober milijona evrov zagotovljen iz evropskih sredstev. Skladno z zakonodajo mora biti projekt zaključen do 1. januarja 2025, a se je z oddajo javnega naročila zapletlo.

Ministrstvo je konec februarja namreč zavrnilo obe prispeli ponudbi, to pa utemeljilo s pojasnilom, da v dokumentaciji javnega naročila niso predvideli dokumenta, v katerem bi ponudniki predstavili ponujeno opremo, kot so strežniška infrastruktura, licenčna programska oprema in druga oprema.

Pri ponovnem pregledu ponudb zato ministrstvo ni moglo ugotoviti, ali posamezna ponudba ustreza njegovim zahtevam in potrebam in niso mogli odločati o dopustnosti prejetih ponudb, so navedli na ministrstvu. Prav tako je izvedba javnega naročila brez spremembe dokumentacije po pojasnilih ministrstva časovno neizvedljiva, saj je kot rok za izvedbo vseh obveznosti izvajalca predvidenih 355 dni od podpisa pogodbe, predmet javnega naročila pa mora biti v skladu z zakonodajo zaključen do začetka prihodnjega leta.

Eden od ponudnikov, podjetje eIUS, je zoper odločitev, s katero je ministrstvo zaključilo javni postopek brez izbire najugodnejšega ponudnika, vložil zahtevek za revizijo, to pa utemeljil s tem, da odločitve o zavrnitvi vseh ponudb ni sprejela pristojna oseba, da je razlog za zavrnitev vseh ponudb navidezen oz. neobstoječ ter da ga je naročnik navedel le z namenom neenakopravne obravnave ponudnikov.

Vendar je Državna revizijska komisija zahtevek eIUS ta teden zavrnila kot neutemeljen. Po mnenju komisije eIUS ni uspel izkazati kršitev ministrstva v postopku oddaje javnega naročila, ko je obe prejeti ponudbi zavrnil zaradi razlogov na njegovi strani, so ta teden zapisali na komisiji. Na ministrstvu so pojasnili, da je odločitev o neoddaji javnega naročila podpisala zdaj že nekdanja ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ko je opravljala tekoče posle.

"Eden izmed očitkov vlagatelja revizijskega zahtevka je bil, da sprejem izpodbijane odločitve ne spada med tekoče posle v smislu 115. člena Ustave RS. Ministrstvo za pravosodje je že v zavrnitvi revizijskega zahtevka zapisalo, da sprejem izpodbijane odločitve spada med tekoče posle, saj je bil potreben za zagotovitev kontinuiranega in čim hitrejšega napredka pri izvedbi projekta," so pojasnili na ministrstvu.

Dodali so, da v zadevi ni šlo za sprejemanje novih odločitev, temveč se je zgolj nadaljeval postopek, ki je bil v teku že pred prenehanjem mandata ministrice. "Navedeno stališče je Državna revizijska komisija potrdila, pri čemer je svojo potrditev obsežno obrazložila, vlagateljev očitek pa je zavrnila kot neutemeljen," so dodali na ministrstvu.

To sicer ni bil prvi revizijski zahtevek eIUS v zvezi s projektom. Ljubljansko podjetje je z zahtevkom za revizijo izpodbijalo tudi odločitev ministrstva, da javno naročilo odda izbrani skupini ponudnikov, ki jo sestavljajo podjetja Žejn, PartIT in izbrani ponudnik Zaslon Telecom, čemur je komisija ugodila.

Na ministrstvu poudarjajo, da bodo nadaljevali postopek z aktivnostmi za pripravo nove razpisne dokumentacije in izvedbo novega postopka oddaje javnega naročila. Pred ponovitvijo postopka pa bodo tudi pozvali Notarsko zbornico Slovenije, da kot prihodnji uporabnik informacijskega sistema predlaga več notarjev, ki bodo imenovani v novo strokovno komisijo za izvedbo postopka javnega naročila.

Strokovna komisija bo podrobno pregledala dosedanjo razpisno dokumentacijo, da bi odpravili vse ugotovljene pomanjkljivosti in pripravili takšno razpisno dokumentacijo, ki bo omogočala oddajo javnega naročila, so navedli.

Postopek digitalizacije notarskih storitev se je v začetku leta znašel tudi v predlogu interpelacije o delu nekdanje pravosodne ministrice, ki ga je vložila stranka SDS, ob čemer so ministrici očitalo negospodarno ravnanje.