STA novice / Računsko sodišče: Izterjava nepravilno porabljenih sredstev EU traja predolgo

EU kot nepravilno porabljena evropska sredstva oziroma nepravilne odhodke obravnava sredstva, izplačana izvajalski organizaciji ali upravičencu, za katerega se je ugotovilo, da ni izpolnjeval zahtev EU glede financiranja.

V obdobju 2014-2022 je bilo na vseh področjih sporočenih za 14 milijard evrov takšnih odhodkov. Stopnja nepravilne porabe se je med letoma 2021 in 2022 povečala s treh na 4,2 odstotka evropskega proračuna, podatke iz letnega poročila navaja Evropsko računsko sodišče.

Kot so danes sporočili s sodišča, je včasih težko odpraviti napake in izterjati ta sredstva, saj Evropska komisija neposredno upravlja le 20 odstotkov proračuna. Približno 10 odstotkov ga upravlja posredno prek drugih mednarodnih organizacij ali tretjih držav, okoli 70 odstotkov pa skupaj z državami članicami.

Revizorji so ugotovili, da so glavna težava pri izterjavi sredstev v okviru neposrednega in posrednega upravljanja dolgi časovni okviri med ugotovitvijo finančne nepravilnosti in izdajo naloga za izterjavo.

Od zaključka financiranih dejavnosti do izdaje zahtevka za povračilo običajno traja od 14 do 23 mesecev, nato pa še od tri do pet mesecev, da se sredstva povrnejo. Pri tem se od enega do osem odstotkov terjatev preprosto odpove, so pojasnili.

Pri deljenem upravljanju so medtem za evidentiranje in izterjavo nepravilnih odhodkov v prvi vrsti odgovorne države članice.

Med področji deljenega upravljanja so na Evropskem računskem sodišču izpostavili kmetijsko politiko, kjer so stopnje izterjav na splošno nizke, pri čemer pa se razlikujejo med državami članicami.

Ob koncu leta 2022 je bilo 48 odstotkov izterjav za neposredna plačila in tržne ukrepe na področju kmetijstva, ki so jih pristojne agencije izdale od leta 2007 in niso bile preklicane, neizterljivih ali pa še neizterjanih. Njihova vrednost je znašala 2,4 milijarde evrov.

Računsko sodišče Evropsko komisijo poziva, naj preuči ponovno uvedbo spodbud, ki so se uporabljale v prejšnjem ciklu financiranja, da bi države članice lahko izterjale sredstva v kmetijstvu. V prejšnjem ciklu so morale namreč polovico sredstev, ki jih v štirih do osmih letih niso izterjale, vrniti v proračun EU. Tega v trenutnem programskem obdobju, ki se bo izteklo leta 2027, ni.

Revizorji pa komisiji priporočajo tudi, naj zagotovi točne in popolne letne podatke o nepravilni porabi in ukrepih, sprejetih za njeno odpravo. Tako bi lahko postopke v prihodnosti izboljšali.

Član sodišča Jorg Kristijan Petrovič, ki je bil pristojen za revizijo, je ob tem poudaril, da je treba nepravilno porabljen denar izterjati čim prej.

"EU to dolguje davkoplačevalcem, zato bi vsaka neuspešna izterjava lahko omajala zaupanje državljanov EU," so besede slovenskega člana navedli na sodišču.