STA novice / Vlada ne vidi razlogov za spremembe pri odločanju na dopisnih sejah

KPK je namreč obravnavala več prekrškovnih postopkov, povezanih z izplačilom denarnih nadomestil za neizkoriščen del dopusta ministrom prejšnje vlade. Več nekdanjim ministrom je zaradi kršitve določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki ureja način izogibanja nasprotju interesov, izrekla globe. Ministri so prekršek storili s tem, ko se na dopisni seji komisije vlade za administrative zadeve in imenovanja niso izločili iz postopka obravnave in odločanja o zadevi, ki se je nanašala nanje.

O predlogih denarnih nadomestil za neizkoriščen dopust so ministri odločali na dveh dopisnih sejah komisije vlade za administrative zadeve in imenovanja, pri čemer so bili vsi sklepi sprejeti na način, da nihče od članov komisije ni glasoval zanje, je ugotovila KPK.

Poleg izrekov glob posameznim ministrom je KPK vladi podala nekaj priporočil. Med drugim je vladi priporočila, naj pri sprejemanju odločitev na dopisnih sejah vlade in njenih delovnih teles transparentnost zagotovi na način, iz katerega bo jasno oziroma nedvoumno razvidno, kdo je sodeloval pri sprejemanju odločitev, ter da način glasovanja spremeni tako, da zgolj dejansko oddan glas posameznega člana šteje, da je bilo glasovanje opravljeno. Vladi so še priporočili, da v zapisnike dopisnih sej zabeleži tudi morebitno izločitev njenih članov zaradi okoliščin nasprotja interesov. Tako so vladi predlagali, naj preuči, ali so pooblastila, ki jih ministri državnim sekretarjem izdajajo za nadomeščanje na sejah komisije vlade za administrative zadeve in imenovanja, skladna z ureditvijo v poslovniku vlade.

Vlada je priporočila KPK proučila in v odgovoru pojasnila, da gre pri sprejemanju odločitev na dopisnih sejah vlade in njenih delovnih teles za dolgoletno in uveljavljeno ureditev, ki je bila tudi že potrjena v sodnih postopkih.

V odgovoru, ki ga je vlada sprejela 24. aprila in danes posredovala STA, pojasnjuje, da poslovnik vlade določa, da je gradivo s predlaganimi sklepi sprejeto, če proti njegovemu sprejemu ali proti sprejemu njegovega posameznega dela v določenem roku ni glasovala več kot polovica članov vlade ali če je za sprejem gradiva glasovala več kot polovica članov vlade.

Poslovnik določa takšno ureditev že od samega začetka njegove veljavnosti in se je je v skladu s takšno ureditvijo izid glasovanja vseskozi ugotavljal. Kot so opozorili, je bila v času vseh vlada na dopisnih sejah na ta način sprejeta množica odločitev. So pa poslovnik leta 2021 v izogib nejasnostim dopolnili tako, da če se član vlade izrecno ne opredeli do gradiva s predlaganimi sklepi, se šteje, da je glasoval za njegov sprejem.

Kot še ugotavlja vlada, je ugotavljanje izida glasovanja, kot ga določa poslovnik, utemeljeno tudi s specifičnostjo in naravo dopisnih sej, kjer člani vlade niso fizično navzoči. Ker je tudi na dopisnih sejah treba priti do odločitve, je način glasovanja prilagojen naravi dopisne seje. "Če bi poslovnik določal obratno, torej da se tisti, ki molči, ne strinja z odločitvijo, bi to časovno odlagalo odločitve, kar bi nasprotovalo naravi dopisne seje in funkciji vlade kot organa odločanja," je vlada zapisala v odgovoru. Tudi sicer pa že iz funkcije člana vlade izhaja odgovornost in dolžnost odzvati se in izraziti svoje nasprotovanje, če se z določenim predlogom ne strinja.

Glede priporočila komisije, da se v zapisnike dopisnih sej zabeleži tudi morebitna izločitev njenih članov zaradi okoliščin nasprotja interesov, pa vlada pojasnjuje, da člani vlade v skladu s poslovnikom v okviru stališč in pojasnil sporočajo tudi svojo izločitev iz odločanja, vsa sporočila med dopisno sejo pa se takoj objavijo v informacijskem sistemu vlade. Po vsaki dopisni seji se pripravi pregled prejetih sporočil med dopisno sejo, ki pa v skladu s poslovnikom ni dostopen javnosti, še pojasnjuje vlada.

Glede pooblastil, ki jih ministri državnim sekretarjem izdajajo za nadomeščanje na sejah komisije vlade za administrative zadeve in imenovanja, pa vlada meni, da so priporočila KPK skladna z določbo poslovnika, po kateri državni sekretar nima pravice do glasovanja.