STA novice / Na predlog zakona o uporabi jezika gluhoslepih prispelo 24 pripomb

Zagovornik je predlog ureditve pozdravil, ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa priporočil, naj pri rešitvah dosledno upošteva protidiskriminacijsko zakonodajo ter obveznosti države iz zakona o izenačevanju možnosti invalidov in mednarodne konvencije o pravicah invalidov, so v sporočilu za javnost navedli pri Zagovorniku načela enakosti.

Zagovornik je ministrstvu priporočil, naj konkretneje opredeli, kaj je gluhoslepota in kdo so ljudje z gluhoslepoto. Ocenil je, da so merila za priznanje te invalidnosti in pravic, ki iz tega nato izhajajo, strožja v primerjavi z merili za priznavanje drugih invalidnosti po drugih zakonih.

Kot je navedel, bi moralo biti že brez posebne pravne razlage določb zakona jasno razvidno, komu pravice pri komuniciranju zaradi gluhoslepote pripadajo in komu ne. Jasno bi moralo biti navedeno tudi, kaj te pravice po zakonu so in kdo jih je dolžan zagotoviti ter v kakšnem obsegu, so zapisali.

Zagovornik je opozoril, da je komunikacija dvosmeren proces, zato možnost komuniciranja ni odvisna le od komunikacijskih sposobnosti osebe z gluhoslepoto, temveč tudi od družbenih ovir, s katerimi se pri komuniciranju sooča. Navedel je, da je komuniciranje s strankami z invalidnostmi pri ponujanju blaga in storitev in v upravnih postopkih podrobneje urejeno v zakonu o izenačevanju možnosti invalidov.

Ministrstvu je tako priporočil, naj ureditev bolj naveže na to ureditev in upošteva, da ima oseba z invalidnostjo pravico zahtevati, da se ji na izenačeni osnovi tako kot drugim zagotovi uresničevanje vseh človekovih pravic ter da se morajo temu prilagoditi ponudniki blaga in storitev, vse dokler jim to ne povzroča prevelikega bremena.

V predlogu je namreč zaenkrat predvideno, da se komunikacijske ovire presegajo tudi s pomočjo podporne osebe, ki spremlja osebo z gluhoslepoto. Hkrati pa je določeno tudi največje število ur take pomoči, ki bi še pripadalo osebi z gluhoslepoto.

V priporočilih je navedel še, da mora biti izhodišče za urejanje tega področja možnost uživanja in uresničevanja vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin ljudi z invalidnostmi, ne pa višina stroškov za to. Priporočilo za spremembo je Zagovornik dal tudi glede predloga, da bi bilo učenje jezika na voljo samo tistim ljudem z gluhoslepoto, ki se ne šolajo.