STA novice / Predlog novele zakona o kritični infrastrukturi v javni obravnavi
petek, 10.5.2024
Ljubljana, 10. maja (STA) - Ministrstvo za obrambo je danes v enomesečno javno obravnavo dalo predlog novele zakona o kritični infrastrukturi, s katero želi v slovenski pravni red prenesti evropsko direktivo za okrepitev odpornosti kritične infrastrukture. Po predlogu bo morala vlada med drugim sprejeti strategijo za odpornost kritičnih subjektov.
Zakon o kritični infrastrukturi je bil sprejet leta 2017, dve leti pozneje pa je vlada s sklepom določila kritično infrastrukturo ter njene upravljavce. To so gospodarske družbe, zavodi, državni organi in Banka Slovenije, ki imajo v lasti ali upravljajo kritično infrastrukturo, skupaj 53 upravljavcev v osmih sektorjih kritične infrastrukture, so ob objavi predloga novele zakona na portalu eUprava zapisali na ministrstvu.
Glavni namen predlagane novele je prenos evropske direktive, namenjene okrepitvi odpornosti kritične infrastrukture, v slovenski pravni red. Direktiva je bila sprejeta decembra 2022, države članice EU pa jo morajo v nacionalne zakonodaje prenesti do 17. oktobra letos.
Kot so pojasnili na ministrstvu, je cilj direktive neprekinjeno opravljanje bistvenih storitev na notranjem trgu za ohranjanje ključnih družbenih funkcij ali gospodarskih dejavnosti in krepitve odpornosti kritičnih subjektov, ki opravljajo te storitve.
"Predlagane spremembe in dopolnitve sicer ne posegajo v načela zakona o kritični infrastrukturi, jih pa dopolnjujejo v smeri v zagotovitve čim višje ravni odpornosti in zmogljivosti kritičnih subjektov ter njihove kritične infrastrukture za neprekinjeno opravljanje bistvenih storitev ob soočanju z različnimi tveganji," so zapisali na ministrstvu.
Zakon bo veljal za subjekte javne uprave ali zasebne subjekte, ki jih bo za kritične subjekte določila vlada ali jih bo kot kritične subjekte posebnega evropskega pomena določila Evropska komisija.
Predlagana novela vsebuje prenovljen pomen izrazov, ki so terminološko in vsebinsko usklajeni s pojmi iz evropske direktive. Predvideva tudi novo poglavje, ki opredeljuje nacionalni okvir za odpornost kritičnih subjektov, nalaga vladi sprejem strategije za odpornost kritičnih subjektov in nacionalne ocene tveganja za opravljanje bistvenih storitev ter opredeljuje osnovna izhodišča za njuno pripravo in obvezne vsebine obeh aktov.
V strategiji za odpornost kritičnih subjektov se določijo cilji in ukrepi, za doseganje in ohranjanje visoke ravni odpornosti kritičnih subjektov v vseh sektorjih kritične infrastrukture. Strategija bo med drugim vsebovala ukrepe za odpornost kritičnih subjektov ter postopke ugotavljanja kritičnih subjektov, je navedeno v objavljenem predlogu novele.
Nosilci sektorjev kritične infrastrukture bodo morali redno oziroma vsaj na vsaka štiri leta ministrstvu posredovati podatke za posodobitev strategije. Ob vsaki večji posodobitvi bo moralo ministrstvo novo strategijo posredovati v vednost Evropski komisiji.
Novela med drugim taksativno našteva 11 sektorjev kritične infrastrukture in opredeljuje kriterije za ugotavljanje kritičnih subjektov, pri čemer vzpostavlja vsebinsko in funkcionalno razlikovanje med njimi. Prvi se nanašajo na presojanje nosilcev sektorjev kritične infrastrukture glede opravljanja bistvene storitve in ugotavljanje posledic izrednega dogodka na opravljanje posamezne bistvene storitve, drugi pa na določitev pomembnosti motečega učinka oziroma posledic izrednega dogodka na opravljanje bistvene storitve.
Predlagane spremembe zajemajo tudi glavna sistemska določila v zvezi z obveščanjem, poročanjem in zagotavljanjem podatkovne podpore odločanju na področju kritične infrastrukture. Novela tako vzpostavlja podlago za oblikovanje sistema zgodnjega opozarjanja na področju kritične infrastrukture in mehanizma priglasitve izrednih dogodkov.
Ker se zakon ne bo uporabljal za Banko Slovenije in ker predlog novele ne opredeljuje izraza "kriza", se iz zakona o kritični infrastrukturi črtata člena, ki se nanašata na naloge Nacionalnega centra za krizno upravljanje v primeru krize oziroma na Banko Slovenije.
Novela zakona ne bo imela vpliva na državni proračun. Prav tako za izvajanje zakona ne bo treba zagotoviti dodatnih finančnih sredstev v že sprejetem državnem proračunu, so še navedli na ministrstvu.
Zainteresirana javnost lahko komentarje na objavljeni predlog novele na portalu eUprava odda do 10. junija. Datum javne predstavitve predlagane novele bodo objavili naknadno.
Zadnje novice
-
Janši mandat za sestavo njegove četrte vlade (dopolnjeno)
22.5.2026 -
Janša bo vodil 16. slovensko vlado (seznam)
22.5.2026 -
Levica in Vesna predlagata brezplačen vrtec za vse otroke
22.5.2026 -
Alternativa za Slovenijo v ustavno pritožbo in protest zaradi suma volilne prevare
22.5.2026 -
Eko sklad z novim pozivom za kreditiranje okoljskih naložb občanov
22.5.2026 -
Šutarjev zakon po oceni strokovnega sveta za evalvacijo zakona z več nezaželenimi učinki
22.5.2026 -
V EU dokončno potrjena enoletna odprava carin na dušikova gnojila in surovine zanje
22.5.2026 -
KGZS s pobudo za jasno označevanje izvora hrane v EU
22.5.2026 -
Koalicijska pogodba: Nad korupcijo z ustanovitvijo nove tožilske enote Skok in posebnih oddelkov sodišč (VII) (tema)
21.5.2026 -
Koalicijska pogodba: V ospredju razbremenitev gospodarstva in dela (II) (tema)
21.5.2026 -
Koalicijska pogodba: Vitka država, ustanovitev pokrajin in premestitev državnih institucij po vsej državi (VIII) (tema)
21.5.2026 -
V ospredju sporazuma "koalicije za uspešno Slovenijo" razbremenitev gospodarstva in dela ter boj proti korupciji (I) (tema)
21.5.2026