STA novice / Pripombe k predlogu zakona o pravici do pozabe po prebolelem raku se zavzemajo tudi za vključitev drugih bolezni

Po predlogu zakona, ki je bil v javni razpravi od 3. aprila do 6. maja, bi imele pravico do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov osebe, ki so prebolele raka, če je od ozdravitve minilo deset let oziroma pri mlajših osebah pet let. To splošno obdobje se lahko glede na konkretno bolezen tudi skrajša. Bolezni in krajša obdobja bo opredelil seznam, ki ga bo pripravila pristojna komisija. Isto pravico bodo imeli po predlogu tisti, ki so oboleli za hepatitisom C in HIV.

Organizacije oz. posamezniki, ki so posredovali pripombe, pa med drugim želijo, da se zahtevano obdobje po koncu aktivnega zdravljenja, od katerega dalje ni več verjetnosti za ponovitev bolezni, skrajša za polovico. Prav tako naj bi v zakon vključili druge primerljive bolezni, druga zavarovanja in pogodbe, zdravniško potrdilo naj bi bilo brezplačno, znova pa naj bi preučili tudi ustreznost starostne in denarne omejitve.

Poleg tega so se avtorji predlogov zavzeli za jasnejšo ureditev z vidika varstva osebnih podatkov in z vidika vprašanja, v kakšnem obsegu se zavarovalnice in banke lahko informirajo o posameznikovem zdravju. Predlagali pa so tudi presojo glede vplivov zakona na izvajanje zdravstvene in drugih dejavnosti.

Nadalje so izrazili potrebo po usklajenem medresorskem delovanju. V slovenski pravni red bo treba namreč prenesti tudi novo evropsko direktivo iz leta 2023, ki se nanaša na potrošniške kreditne pogodbe in med drugim omenja potrošnike z onkološkimi boleznimi.

Nenazadnje bi po prejetih predlogih zakon urejal pravico do pozabe le za življenjska zavarovanja za kritje smrti in brez dodatnih zavarovanj, za omejevanje zavarovalne vsote iz zavarovalnih pogodb, sklenjenih pri isti zavarovalnici, v komisijo za pripravo seznama bolezni pa bi vključili tudi predstavnika zavarovalnic in kreditodajalcev.

Ministrstvo bo pripombe in predloge preučilo in v sodelovanju z medicinsko stroko, pristojnimi ministrstvi in institucijami, pristojnimi za področje prepovedi diskriminacije in področje varstva osebnih podatkov, pripravilo predlog zakona in osnutek podzakonskega predpisa ter izvedlo medresorsko usklajevanje.

Preživetje bolnikov z rakom se v Evropi in Sloveniji povečuje, je ministrstvo spomnilo v gradivu ob zakonskem predlogu. Po podatkih registra raka iz leta 2020 v Sloveniji trenutno živi več kot 120.000 ljudi, ki so kadar koli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni. V zadnjih 20 letih se je petletno čisto preživetje povečalo za 11 odstotnih točk.

Med bolniki z rakom je otrok in mladostnikov nekaj manj kot odstotek, njihovo preživetje pa je še boljše kot pri odraslih. Petletno preživetje otrok in mladostnikov, zbolelih za rakom, se je v zadnjih 20 letih povečalo za sedem odstotnih točk in znaša 86 odstotkov.

Čeprav rak postaja vse bolj obvladljiva kronična bolezen, se osebe, ki so ga prebolele, po vrnitvi v aktivno življenje srečujejo s številnimi ovirami. Ena od njih je ovira pri dostopu do finančno-kreditnih storitev. Še posebej to velja, kadar so te storitve povezane z življenjskimi zavarovanji.

Zavarovalnice in kreditne institucije lahko po trenutni zakonski ureditvi pri sklepanju pogodb potencialne zavarovance oziroma kreditojemalce vprašajo po njihovem zdravstvenem stanju, kar lahko vključuje vprašanja o morebitnih rakavih obolenjih. Zaradi razkritja prebolele rakave bolezni pa se lahko zgodi, da se posameznik ne more zavarovati ali pa so premije zanj občutno višje kot za ostale, so v gradivu ob zakonskem predlogu še zapisali na ministrstvu.