STA novice / Na posvetu o pravni ureditvi konoplje spregovorili o izzivih trenutne ureditve v Sloveniji

Kot je pojasnil Boštjan Koritnik z ljubljanske pravne fakultete, je bil povod za posvet delna legalizacija konoplje za osebno rabo v Nemčiji. Nemci lahko od aprila v javnosti posedujejo do 25 gramov konoplje in doma gojijo do tri rastline za osebno rabo. Prodaja in nakup sta še vedno prepovedana, vendar pa se lahko potrošniki, ki ne želijo gojiti rastlin doma, pridružijo nekomercialnim društvom za kolektivno gojenje. Namen nemškega zakona je dolgoročna krepitev zaščite mladih in zdravja ter oslabitev črnega trga s konopljo.

Po besedah odvetnika Gašperja Friškovca je pravna ureditev konoplje v Sloveniji medtem podobna kot v drugih državah članicah EU. Slovenijo zavezujejo konvencije Združenih narodov o prepovedanih drogah in schengenski sporazum na ravni EU, ki se v večini sklicujejo na konvencije ZN. V Sloveniji področje ureja zakon o prometu s prepovedanimi drogami, uredba o razvrstitvi prepovedanih drog in seznam prepovedanih drog, ki določa, katere so prepovedane droge. Na seznamu je konoplja kot rastlina in THC kot ena od učinkovin.

Medicinska konoplja po besedah Friškovca pravno-formalno ni definirana in niti ne obstaja. Na področju EU so medtem do neke mere urejena zdravila iz kanabinoidov in dostop do teh zdravil je mogoč tudi v Sloveniji, težava pa se pri nas pojavlja v praksi. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog oziroma seznam k tej uredbi ima namreč na koncu določbo, da se zdravila iz konoplje lahko predpisujejo v skladu z zakonom o zdravilih, zakonom o lekarniški dejavnosti ter smernicami in pravili, ki veljajo za njihovo predpisovanje.

"Tukaj pride pa do težave, da v Sloveniji teh smernic nimamo, razen za obravnavo terminalno bolnih rakavih bolnikov in zato po stališču naše Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke predpisovanje konoplje oziroma zdravil iz konoplje za druga bolezenska stanja ni dopustno," je pojasnil. Te smernice medtem obstajajo v drugih državah s primerljivim nivojem zdravstvenih storitev, kar kaže, da so razširitve smernic mogoče tudi v Sloveniji, je prepričan Friškovec.

Sprememba pravne ureditve pa ne bi bila namenjena samo večji dostopnosti konoplje v medicinske namene, ampak predvsem tudi omogočanju lažjega izvajanja raziskav, je prepričan. Pogoji za raziskave so trenutno namreč zelo strogi in raziskovalci se pogosto znajdejo pred številnimi administrativnimi ovirami. Raziskave bi po besedah Friškovca omogočile tudi razvoj industrijskih produktov iz konoplje, kot so konopljine baterije in beton.