STA novice / Nastopanje otrok za promocijo spletnih vsebin ima lahko po mnenju strokovnjakov psihološke vplive

Kot je pojasnila pravnica Alja Fakin, strokovnjakinja s področja varstva osebnih podatkov, je kidfluencer otrok, ki z objavo svoje podobe na družbenih omrežjih prodaja določene vsebine, kidfluencerstvo pa je praksa uporabe otrok za promocijo vsebin. V večjem številu primerov profile otrok upravljajo njihovi starši, pogosto otroci niti nimajo svojih profilov, temveč se pojavljajo kar na profilih staršev.

Po besedah docenta za socialno psihologijo, znanstvenega sodelavca in doktorja znanosti s področja razvojnopsiholoških študij na Filozofski fakulteti UL Žana Lepa so posledice, ki ji otroci lahko občutijo v tej praksi, zelo različne, zato jih je težko posploševati. Vpliv tega pojava lahko povežemo s pritiskom, ki ga občutijo otroški filmski zvezdniki, ki so vseskozi pod budnim očesom javnosti.

"Posledice tega pritiska so lahko zloraba psihoaktivnih substanc, različne duševne težave, ta pritisk lahko negativno vpliva tudi na odnose s starši ali vrstniki, na oblikovanje lastne identitete," je dejal Lep.

Psihologinja s Filozofske Fakultete UL Katarina Babnik je dejala, da igranje pred kamero nekaterih otrok niti ne zmoti in jim ne škodi, vse pa je odvisno od družinske dinamike. Kot je povedala Anja Oman, učiteljica angleščine, ki je postala vplivnica in piše bloge, v Sloveniji močnega kidfluencerstva sicer še ni zaznala, je pa vse bolj prisotno v tujini, predvsem v ZDA, kjer je v zvezi s tem tudi vedno več pravnih kazni. Po njenem mnenju bi bilo področje veliko bolje nadzorovano, če bi priznali poklic vplivnež.

Z njo se je strinjala tudi Babnik, ki je poudarila, da se pri vseh delih, ki nimajo sistemsko urejenega položaja, srečujejo z zlorabami. "V prvi vrsti bi bilo zato treba tudi influencerstvo definirati kot poklic, saj ga lahko le tako postavimo v čisto drugi položaj z vidika zakonodaje," je dejala.

Sogovorniki so se strinjali, da regulacija na področju influencerstva in kidfluencerstva ni pomanjkljiva, vendar pa obstaja prostor za izboljšave. Kot eno od ključnih nevarnosti sta Babnik in Fakin izpostavili vprašanje dela. "Pomembno se je vprašati, ali otrok sploh lahko dela. Tukaj je še precej odprtih vprašanj. Pri vsakem delu, še posebno tistemu, ki je pomanjkljivo reguliran, obstaja nevarnost, da to sploh ni dostojno delo," je dejala Babnik. O otrocih in njihovemu delu, kot je izpostavila Fakin, sicer med drugim govorita zakon o delovnih razmerjih in zakon o medijih.

Pri preprečevanju negativnih vplivov kidfluencerstva na otroke imajo sicer po besedah govorcev pomembno vlogo starši. "Oni so tisti, ki morajo znati presoditi, kaj je za otroka primerno in kaj ni," je dejala Fakin. Izpostavila je tudi pomembno vlogo naročnikov vsebin. "Zlasti nad njimi je potrebno vzpostaviti nadzor. Ozaveščeni morajo biti o tem, kakšne so njihove obveznosti pri sodelovanju z vplivneži in kidfluencerji," je dodala. Po besedah Lepa, pa ključno vlogo igra tudi spodbujanje kritičnega razmišljanja in medijske pismenosti predvsem pri otrocih in to čim bolj zgodaj.

Okroglo mizo je organiziralo Društvo študentov psihologije Slovenije.