STA novice / Predlog NSi za dopolnitev zakona o zdravstvenem varstvu končal zakonodajno pot

Predlog že na matičnem odboru ni dobil zadostne podpore, zato DZ o njem ni glasoval. V predstavitvi stališč poslanskih skupin je Jožef Horvat (NSi) poudaril, da v stranki menijo, da imajo ljudje, ki plačujejo prispevke v zdravstveno blagajno, pravico do kakovostne hitre, pravočasne zdravstvene oskrbe in ne zgolj pravico do čakalne vrste. Žal vladajoča koalicija po njegovih besedah očitno še ne namerava reševati vseh daljših čakalnih dob in išče načine, kako bi zdravnike iztisnila iz državnega zdravstva. Ob tem je izrazil obžalovanje, da pri največji vladni stranki Svoboda ni interesa za predstavitev stališča o njihovi noveli zakona.

Suzana Lep Šimenko (SDS) je izpostavila, da že dolgo časa beležimo dolge čakalne vrste in se jih z več ukrepi nikakor ne uspe skrajšati. Vladi je očitala, da je v vojni z zdravniki in namesto, da bi sistem reševali, zdravnike sili, da odhajajo iz javnih zavodov k zasebnikom. Dodala je, da podpirajo vsa prizadevanja za krajšanje čakalnih dob.

"Čakalne dobe, ki naj bi jih reševal ta predlog, so posledica iskanja rešitev, da se zdravstvena storitev namesto v javnem sistemu opravi v zasebni praksi. Razlog za to je možnost večjega zaslužka za izvajalca, njegova davčna obveznost je praviloma nižja, hkrati pa se lahko posveti le izbranim primerom, ki mu ustvarjajo večje dobičke," je razlog za nepodporo zakonu pojasnila Bojana Muršič (SD).

Na seji odbora DZ za zdravstvo je namreč proti predlogu glasovalo devet poslancev iz Svobode in Levice, podprli pa so ga štirje opozicijski poslanci iz NSi in SDS. V razpravi na odboru je podporo predlogu izrazila zdravniška zbornica, nasprotovali pa sta mu ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel in generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Tatjana Mlakar.

V NSi so sicer prepričani, da bi predlog lahko izboljšal dostopnost v zdravstvenem sistemu. Predlog je med drugim predvideval, da bi v primerih preseganja najdaljše čakalne dobe zavarovanim osebam omogočili, da storitev opravijo pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki ni del javne zdravstvene mreže. Storitev pa bi ZZZS plačal neposredno izvajalcu zdravstvene dejavnosti v višini cene storitve, kot je določena v javni zdravstveni mreži.