STA novice / DZ sprejel zakon o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije

Poslanci so zakon o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Jugoslavije, ki so ga pripravili v koaliciji, potrdili s 50 glasovi za in 27 proti.

DZ je sicer zakonski predlog v drugi obravnavi potrdil v začetku aprila, a je moral pred dokončnim odločanjem o zakonu odločiti še o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma. Razpis referenduma so predlagali v NSi, saj po njihovem mnenju obstoječa zakonodaja omenjenim narodom omogoča, da v polnosti razvijajo svojo kulturo. A DZ konec aprila predloga za razpis referenduma ni sprejel.

Danes sprejeti zakon ob upoštevanju deklaracije iz leta 2011 ureja načine uresničevanja pravic omenjenih pripadnikov, ki prebivajo v Sloveniji, podporo njihovemu uresničevanju ter pristojnosti države. Zakon se nanaša na Albance, Bošnjake, Črnogorce, Hrvate, Makedonce in Srbe, ki so prebivalci Slovenije.

Zajema pravice do ohranjanja in razvoja identitete, do gojenja kulture in ohranjanja kulturne dediščine, do uporabe maternega jezika in pisave, ustvarjanja medijskih programskih vsebin in druge. Te pravice bi se uresničevale s projekti, sofinanciranimi iz državnega proračuna in s sredstvi mednarodnih podpornih mehanizmov.

Zakon med drugim predvideva, da bi kulturne programe za pripadnike omenjenih narodnih skupnosti financiralo ministrstvo za kulturo namesto javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki jih zdaj. Prav tako predvideva preoblikovanje zdajšnjega sveta vlade za vprašanja omenjenih narodnih skupnosti v stalno posvetovalno telo vlade, ki bi mu predsedoval minister za kulturo.

Ob tem so v obravnavi zakonskega predloga na matičnem odboru člani odbora na predlog koalicije sprejeli tudi dopolnilo, s katerim so v zakon vnesli nov 5.a člen, ki ministrstvu za vzgojo in izobraževanje nalaga, da otrokom pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije omogoči učenje maternega jezika in kulture v osnovnih in srednjih šolah. V obravnavi predloga na seji DZ pa je koalicija nato z dopolnilom to določbo umaknila.

V poslanski skupini SDS so pred današnjim glasovanjem opozorili, da je kljub omenjenemu umiku te določbe v prehodnih določbah ostala navedba, da začne ministrstvo, pristojno za vzgojo in izobraževanje, naloge v skladu z zakonom opravljati v enem letu od uveljavitve tega zakona. Po njihovem mnenju je tako zakon neskladen s samim seboj, zato so predlagali, da se odločanje o njem prestavi na eno od naslednjih sej in se pripravi uskladitveno dopolnilo.

Omenjen postopkovni predlog so podprli tudi v NSi, kjer pa so izpostavili, da je kljub umaknjenemu 5.a členu v zakonu še vedno po njihovem mnenju sporna določba, da uresničevanje kulturnih pravic pripadnikov narodov nekdanje SFRJ na področju osnovnošolskega in srednješolskega učenja maternega jezika in kulture po tem zakonu zagotavlja ministrstvo, pristojno za vzgojo in izobraževanje. Zakon po njihovem mnenju ni sprejemljiv in ni izvedljiv.

Ob nasprotovanju opozicije pa so zakon podprli v vseh treh koalicijskih strankah. Poudarili so, da zakonodajno-pravna služba DZ ni ugotovila neskladij v zakonskem besedilu, in opoziciji očitali zavlačevanje in različne poskuse preprečevanja sprejetja zakona, ker se z njim ne strinjajo. Tako omenjenega postopkovnega predloga niso podprli. Po mnenju koalicije je zakon namenjen slovenskim državljanom ter uresničuje obljubo iz plebiscitarnih in drugih dokumentov.