STA novice / Na okrogli mizi opozorili na varstvo človekovih pravic na trgu dela

Ustavna sodnica na slovenskem ustavnem sodišču Neža Kogovšek Šalamon je uvodoma ocenila, da ima Slovenija dobro delovno zakonodajo in visoke standarde, a zapisano na papirju ne odraža vedno dogajanja v praksi. Problemov je tako tudi v Sloveniji precej, je menila.

V nadaljevanju je opozorila na hiter razvoj in spremembe delovne zakonodaje. Delodajalci morajo ob evropskih in nacionalnih predpisih slediti tudi sprejetim konvencijam. Ob tem so posamezne kategorije, ki so bile nekoč enostavne, denimo delovni čas, dandanes po njenih besedah kompleksne. To se pozna tudi, ko zadeve pridejo na sodišča, ki se po pojasnila obračajo na višje ravni.

Med glavnimi izzivi za prihodnost je Kogovšek Šalamon omenila definicijo delavca in tudi delodajalca. V zvezi s slednjim je opozorila na primer, ki so ga obravnavali na ustavnem sodišču, ko je delodajalec iz Slovenije delavca poslal na gradbišče v Turčiji, kjer je doživel delovno nesrečo, pri čemer podjetje, ki ga je napotilo v tujino, ni bilo prisotno. Ustavno sodišče je pri obravnavanju vprašanja, kdo je odgovoren za kompenzacijo delavcu, ocenilo, da se tudi odgovornosti delodajalca iz Slovenije ne more izključiti.

Litovska ustavna sodnica Daiva Petrylaite je povedala, da imajo v Litvi delavske in socialne pravice določene že v posebnem poglavju v ustavi. Med njimi na ustavnem sodišču najpogosteje obravnavajo primere, vezane na socialna zavarovanja, denimo materinski in očetovski dopust, pokojnine, druga večja skupina primerov pa se nanaša na plače javnih uslužbencev.

Med aktualnimi problematikami v Litvi je tudi porast tujih delavcev, je povedala izredna profesorica delovnega prava in prava socialne varnosti na Pravni fakulteti Univerze v Vilni Vida Petrylaite. Potem ko je ta država 30 let izvažala svoje delavce, je v zadnjih nekaj letih priča številnim prihodom delavcev iz Daljnega vzhoda in Južne Amerike, ki so zelo ranljivi zaradi jezikovnih omejitev in ker nimajo sindikalne zaščite. Posledično imajo nizke plače, pogosto se krši njihove pravice glede nadurnega dela in počitkov, je popisala.

Daiva Petrylaite je ob pogledu v prihodnost obžalovala, da prihaja do povečevanja individualizma in nazadovanja sindikatov, posebej v luči, da se delovno življenje spreminja, tudi zaradi umetne inteligence, in izrazila prepričanje, da bi se veljalo pogajati za prihodnje delovne pogoje.

Medtem Norveška velja za državo, kjer so delavske pravice zelo zaščitene in spoštovane. Izredni profesor javnega prava na Business School na Univerzi Oslo Metropolitan Diego Praino je potrdil, da je delež zaposlenih, ki so sindikalno organizirani, zelo visok in da imajo sindikati zelo pomembno vlogo v družbi, posledično so uspešni tudi v kolektivnih pogajanjih oz. pri sklepanju kolektivnih pogodb.

Tudi na Norveškem pa imajo svoje izzive, je dejal Praino. Med njimi je omenil tanko mejo med svobodo govora in principom lojalnosti delodajalcu, predvsem v luči izražanja na družbenih omrežjih, da se o delodajalcu ne piše na način, da se škodi njegovemu ugledu in poslu. S tem vprašanjem naj bi se ukvarjala tudi norveška sodišča.

Ob razširjenem delu na daljavo je opozoril na pravico do odklopa, da bodo zaposleni imeli prosti čas in počitek, pa tudi na ustrezno zaščito platformnih delavcev.