STA novice / Dolga pot odločanja Slovenije o priznanju Palestine (kronologija)

november 2014: Odbor DZ za zunanjo politiko je sprejel predlog stranke SMC in naložil vladi Mira Cerarja, da predloži sklep o priznanju Palestine.

januar 2015: Zunanji minister Karl Erjavec je v državnem zboru napovedal, da bo gradivo za vlado za morebitno priznanje Palestine pripravljeno v mesecu dni, po sprejetju na vladi pa nato poslano v parlamentarno proceduro.

julij 2015: Vlada je na seji podprla priznanje Palestine kot samostojne in suverene države, a sklenila, da bo s tem korakom še počakala. Erjavec je dejal, da se postavlja vprašanje primernega trenutka za priznanje, signal pa da bi bil močnejši, če bi to storilo več držav članic EU hkrati.

začetek 2016: Po razpravi v DZ je bila sprejeta odločitev, da bo Slovenija do konca leta priznala Palestino. Opozicijski SDS in NSi sta temu nasprotovali.

december 2017: Zunanje ministrstvo je za sprejetje na vladi pripravilo sklep, naj Slovenija dokonča postopek priznanja Palestine. Šlo naj bi za posledico bistveno spremenjenih okoliščin, potem ko so ZDA v skladu z odločitvijo predsednika ZDA Donalda Trumpa priznale Jeruzalem kot prestolnico Izraela.

december 2017: Vlada je sprejela sklep, da nadaljuje postopek priznanja Palestine kot neodvisne in samostojne države. Zunanji minister Erjavec je izrazil pričakovanje, da bo postopek končan do marca ali aprila 2018.

januar 2018: Erjavec je po pogovorih s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom in kolegi iz EU v Bruslju napovedal, da bo Slovenija šla sama po poti priznanja Palestine. Zadržanost je izrazil predsednik republike Borut Pahor, češ da podpira diplomatsko priznanje Palestine v okoliščinah, ko bi to priznanje pripomoglo k ureditvi dvostranskih vprašanj z Izraelom in ne k njihovemu zaostrovanju, vendar da nismo priče takim okoliščinam.

31. januar 2018: Odbor DZ za zunanjo politiko je prekinil odločanje o predlogu sklepa o priznanju Palestine, ki ga je vložilo 11 poslancev s poslansko skupino Levice na čelu. Člani odbora so sklenili, da bodo počakali na stališče vlade do tega vprašanja.

februar 2018: Vlada je prekinila obravnavo vprašanja priznanja Palestine kot neodvisne in suverene države in sklenila, da jo bo nadaljevala po pripravi podrobnejše analize morebitnih posledic in učinkov priznanja.

marec 2018: Vlada se je seznanila z informacijo zunanjega ministrstva glede predloga priznanja Palestine, a javnosti ni sporočila, kakšno odločitev je sprejela. Sprejemanje odločitve je zapletlo tudi dejstvo, da je premier Cerar 14. marca odstopil in je vlada opravljala le še tekoče posle.

april 2018: V stranki Levica so zbrali podpise za sklic izredne seje DZ o priznanju Palestine, o čemer pa bi moral stališče najprej sprejeti odbor DZ za zunanjo politiko. To pa mu zaradi nesklepčnosti ni uspelo. Predlog je padel v vodo tudi zato, ker je peterica poslancev naknadno umaknila podpise k zahtevi za sklic izredne seje DZ.

julij 2019: Zunanji minister v vladi Marjana Šarca Miro Cerar je po srečanju s palestinskim kolegom Riadom Malkijem napovedal nadaljevanje prizadevanj za priznanje Palestine kot neodvisne države, skupaj z manjšo skupino drugih članic EU.

oktober 2023: Potem ko je Izrael na krvav napad palestinske islamistične skupine Hamas odgovoril z brutalnim vojaškim posredovanjem v Gazi, so poslanci Levice, koalicijske stranke v vladi Roberta Goloba, na vlado naslovili pobudo, naj obsodi Izrael kot kršitelja mednarodnega prava in začne postopke za priznanje Palestine.

november 2023: Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob obisku v Izraelu pozvala k mirovnemu procesu, ki bo vodil do priznanja Palestine. Ni pa se izrekla za enostransko priznanje.

marec 2024: Premier Robert Golob je s kolegi iz Španije, Irske in Malte v skupni izjavi ob robu vrha EU izrazil pripravljenost priznati Palestino, ko bo to lahko učinkovito in bodo okoliščine primerne. Zunanja ministrica Tanja Fajon je pojasnila, da bo Slovenija priznala Palestino, če ne bo mogoče v kratkem doseči cilja vzpostavitve trajnega premirja v Gazi, normalizacije razmer in začetka pogovorov o rešitvi dveh držav. Vlado je k priznanju pozvala tudi poslanska skupina Golobovega Gibanja Svoboda.

april 2024: Slovenijo je obiskal španski premier Pedro Sanchez. S premierjem Golobom sta se strinjala o potrebi priznanja Palestine, o časovnici pa nista govorila. Anketa agencije Ninamedia je pokazala, da je priznanju Palestine naklonjenih 57,4 odstotka vprašanih, proti se jih je izreklo 20,2 odstotka.

17. april 2024: Slovenija je kot nestalna članica na glasovanju Varnostnega sveta ZN podprla članstvo Palestine v ZN. Vendar so ZDA z vetom preprečile sprejetje priporočila Generalni skupščini ZN, naj Palestina dobi status članice.

5. maj 2024: Zunanja ministrica Fajon je ob srečanju z izraelskim kolegom Israelom Kacem v Jeruzalemu dejala, da priznanje Palestine za Slovenijo ni več vprašanje.

8. maj 2024: Več kot 350 intelektualcev je s podpisom peticije premierja Goloba in zunanjo ministrico Fajon pozvalo k priznanju Palestine do konca maja. Skupina študentov je v znak solidarnosti s Palestinci zasedla prostore ljubljanske fakultete za družbene vede.

9. maj 2024: Vlada je sprožila postopke za priznanje Palestine in napovedala, da bo odločitev v DZ poslala najkasneje do 13. junija. Premier Golob je dejal, da gre za vzvod pritiska za končanje spopadov v Gazi.

28. maj: Predsednica države Nataša Pirc Musar je ocenila, da je skrajni čas, da Slovenija prizna palestinsko državo.

30. maj 2024: Vlada je sprejela sklep o priznanju Palestine in ga posredovala v državni zbor.

3. junij 2024: Odbor državnega zbora za zunanjo politiko je podprl predlog vlade za priznanje neodvisnosti in suverenosti Palestine. SDS je vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o priznanju Palestine, ga nato umaknila in naslednji dan znova vložila.

4. junij 2024: Državni zbor je z 52 glasovi za in nobenim proti priznal Palestino kot neodvisno in suvereno državo.