STA novice / Odbor za izobraževanje prižgal zeleno luč novelam zakonov o glasbenih šolah, o gimnazijah ter o poklicnem in strokovnem izobraževanju

Dopolnilno obrazložitev k predlogu novele zakona o glasbeni šoli je na seji podala državna sekretarka ministrstva za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič. Cilj predlaganih sprememb je ohranjanje in izboljšanje kakovosti izobraževanja glasbenega šolstva, spremembe, ki jih zakon uvaja, pa sledijo razvoju glasbenega izobraževanja in potrebam po novostim, je pojasnila.

Predlog usklajuje poimenovanja izobraževalnih programov, ureja postopke izobraževanja na daljavo, ažurira zbiranje in varstvo podatkov staršev in otrok, natančneje določa pristojnosti in kriterije za uvedbo dodatnega pouka, izenačuje pravice učencev do podaljšanega izobraževanja, določa nove predmete, ki se lahko poučujejo v osnovnem glasbenem in plesnem izobraževanju.

Predlog novele o gimnazijah je dodatno obrazložila državna sekretarka ministrstva za vzgojo in izobraževanje Jasna Rojc. Spremembe se uvajajo zaradi usklajevanja z drugimi zakoni, ki so z uveljavitvijo vplivali posredno ali neposredno nanj. To se nanaša na zakona o osnovni šoli in o poklicnem in strokovnem izobraževanju.

Gre predvsem za spremembe, ki se nanašajo na tečaj slovenščine za dijake, katerih materni jezik ni slovenski ali niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji oziroma so se prvič vključili v 9. razred osnovne šole, hkrati pa uvaja možnost krepitve avtonomije in odgovornosti šol za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti.

Spremembe se nanašajo tudi na nujne uskladitve s spremembo zakona o osnovni šoli glede obveznosti opravljanja nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) v 3., 6. in 9. razredu in upoštevanja rezultatov kot merila pri vpisu v srednje šole ob omejitvi vpisa.

Popravki so po mnenju Rojc potrebni zaradi nujne uskladitve terminologije vezane na nove razvojne elemente v izobraževalnih programih in glede varstva pravic dijakov z zakonom o strokovnem in poklicnem izobraževanju.

Stanka Preskar z Zavoda RS za šolstvo je poudarila terminološko usklajenost in jasnejšo opredelitev, kako ravnati z otroki priseljencev. Tudi v Dijaški organizaciji Slovenije po mnenju predstavnice podpirajo vse tri predloge novel zakonov. Pozdravljajo prizadevanja vlade po spremembah zakonodaje v vzgoji in izobraževanju, saj ocenjujejo, da ta potrebuje korenito prenovo.

V nadaljevanju pa je Alenka Helbl (SDS) opozorila, da vključujoč pristop v šoli glede otrok priseljencev ni učinkovit, zato so v poslanski skupini SDS pripravili dopolnilo, s katerim so predlagali, da za dijake, katerih materni jezik ni slovenski, šola pred prvo vključitvijo organizira tečaj slovenskega jezika, ki traja celo leto, kar je na seji z večina koalicijskih poslancev zavrnila.

V razpravi je Vida Čadonič Špelič (NSi) poudarila, da otroci priseljencev v šolah in njihovi starši slabo razumejo slovenski jezik, in znova spomnila, kako so v NSi predlagali rešitve, da bi se ti učenci slovenskega jezika učili v pripravljalnicah.

Na to se je odzval Robert Janev (Svoboda): "Déja vu ponovno, spet tisto, kar niso uspeli desni pripeljati skozi stranska vrata pri osnovni šoli, poskušajo zdaj pri srednji šoli." Omenil je novelo zakona o osnovni šoli, ki je bila sprejeta februarja, ki opredeljuje vključevanja otrok priseljencev v obvezni program, zato, kot pravi, dopolnilo opozicije ni potrebno.

Predlog novele zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju spremembe po navedbah Rojc zajema tudi merila za izbiro ob omejitvi vpisa, ureditev prehrane za dijake v času praktičnega usposabljanja z delom, spremembo terminologije vezane na organizirano izobraževalno delo, ureditev pravne podlage za ukrepanje delovne inšpekcije glede pravic dijakov na praksi in posodobitev povezovanja informacij z namenom zmanjšanja administrativnega bremena.