STA novice / Zdravniška zbornica si želi zakona o kakovosti v zdravstvu s čim manj administrativnimi obremenitvami

V Zdravniški zbornici Slovenije menijo, da pri pripravi predloga zakona o kakovosti v zdravstvu niso bila upoštevana minimalna priporočila resolucije o normativni dejavnosti. V predlogu zakona namreč niso opredeljeni razlogi, cilji in namen sprejema predpisa, kar ovira poglobljeno ocenjevanje predlaganih rešitev, so zapisali v pripombah, ki so jih posredovali tudi STA. Ministrstvo za zdravje so pozvali, da resolucijo upošteva kljub temu, da je nezavezujoča.

Predlagali so, naj se med temeljna načela kakovosti zdravstvene obravnave vključi tudi načelo administrativnih razbremenitev izvajalcev in zdravstvenih delavcev. Zakon in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi naj se razlagajo na način, ki v najmanjši možni meri obremenjuje izvajalce in posamezne zdravstvene delavce, so navedli.

Hkrati naj predvidena javna agencija za kakovost v največji možni meri nase prevzame administrativne obremenitve, ki so povezane z zagotavljanjem varnosti in kakovosti v zdravstvu, na izvajalce pa naj se prenese le tiste administrativne zadolžitve, ki jih objektivno ne more izvajati agencija, menijo v zbornici.

Predlagali so, da bi bili zdravstveni izvajalci predvsem vir neobdelanih podatkov o kakovosti, agencija pa bi bila tista, ki bi jih s pomočjo zaposlenih analitikov in drugih strokovnjakov ustrezno analizirana in na tej podlagi pripravili predloge in rešitve.

Trenutno predlagana ureditev vzpostavitve sistema kakovosti in varnosti po oceni zbornice predvsem ni primerna za manjše izvajalce, ki nimajo kadrovskih, finančnih in drugih virov za izpolnjevanje dodatnih administrativnih obveznosti.

Opozorili so tudi, da je predlagani pristop h kaznovanju nesprejemljiv. Nedopustno se jim zdi, da je praktično vsaka obveznost pospremljena s sankcijo, prav tako je nedopustno določiti tako široko polje kaznovanja odgovornih oseb.

Glede na predlagano ureditev bodo lahko za prekrške odgovarjali zaposleni, ki niti nimajo objektivnih možnosti (finančnih, kadrovskih in drugih virov), da bi lahko te obveznosti izpolnili. "Kazni naj bodo torej omejene le na tiste kršitve, ki kažejo na zavržen odnos izvajalcev do celotnega področja kakovosti in varnosti obravnave," so poudarili.

Predlog zakona je ministrstvo za zdravje v javno razpravo poslalo 26. aprila, ta pa se je iztekla 26. maja. Z ministrstva za zdravje so za STA sporočili, da so med javno razpravo prejeli približno 30 pripomb različnih javnosti. "Ko bodo strokovne službe pregledale in uskladile vse pripombe, bomo osnutek zakona posredovali v nadaljnji postopek," so napovedali.