STA novice / Po volitvah oblikovanje parlamentarnih skupin in bitka za vodilne položaje v EU (tema)

Politične skupine, v katere se evropski poslanci iz različnih držav članic povezujejo glede na politično pripadnost in jih je v trenutnem sklicu sedem, prva povolilna srečanja načrtujejo že v prvih nekaj dneh po volitvah.

Nato je pričakovati intenzivne pogovore o morebitnem pridruževanju nacionalnih strank, ki trenutno niso zastopane v parlamentu oziroma niso del nobene skupine, posameznim političnim skupinam, pa tudi o oblikovanju morebitnih novih skupin.

Konstitutivna srečanja političnih skupin, ki bodo zastopane v desetem sklicu Evropskega parlamenta, so predvidena za obdobje od 18. junija do 3. julija. Politično skupino lahko oblikuje najmanj 23 poslancev, ki prihajajo iz najmanj sedmih različnih držav članic.

Končna sestava in število skupin bosta večinoma znana do 16. julija, ko se bo začelo štiridnevno ustanovno plenarno zasedanje Evropskega parlamenta. V tednu zatem bodo sledile še konstitutivne seje posameznih parlamentarnih odborov.

Na julijskem plenarnem zasedanju bodo izvolili novega predsednika in 14 podpredsednikov parlamenta, ali bodo poslanci potrjevali tudi novega predsednika oziroma predsednico Evropske komisije, medtem še ni znano.

Položaj predsednikov parlamenta in komisije bo kot običajno po evropskih volitvah del širše kadrovske sestavljanke, ki vključuje še predsednika Evropskega sveta in visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije.

O tem, kdo bo vodil Evropsko komisijo, Evropski svet in diplomacijo EU, se bodo morali najprej dogovoriti voditelji držav članic, pri čemer bodo skušali upoštevati geografsko, politično in spolno uravnoteženost.

Prva priložnost za neformalne pogovore ključnih akterjev na to temo bo vrh skupine G7 konec prihodnjega tedna v italijanski Apuliji, ki se ga bodo udeležili voditelji Italije, Francije in Nemčije, pa tudi trenutna predsednika Evropske komisije in Evropskega sveta.

Pričakovati je, da bo ključna neformalna večerja voditeljev članic EU 17. junija, ki ji bo deset dni kasneje sledilo še formalno zasedanje Evropskega sveta. Takrat bi lahko voditelji že dosegli dogovor o razdelitvi ključnih položajev.

Kandidat za vodenje komisije na Evropskem svetu, ki ga predlaga v izvolitev Evropskemu parlamentu, potrebuje kvalificirano večino. To pomeni podporo najmanj 15 držav članic, v katerih živi najmanj 65 odstotkov vseh prebivalcev EU.

V parlamentu pa bo nato kandidat potreboval absolutno večino glasov poslancev, kar pomeni 361 od 720. Glasovanje bi lahko potekalo na ustanovnem zasedanju julija ali pa šele na drugem zasedanju med 16. in 19. septembrom.

Novoizvoljeni predsednik komisije bo nato države članice pozval, naj predlagajo enega ali več kandidatov za evropskega komisarja. Na podlagi razgovorov jim bo dodelil področja, za katera bodo pristojni v prihodnjem petletnem mandatu Evropske komisije.

Kandidati za komisarje bodo morali jeseni čez sito zaslišanj in potrjevanja na parlamentarnih odborih, pristojnih za njihova področja. Ko bodo vsi uspešno prestali ta preizkus, bo sledilo potrjevanje celotne komisije na enem od plenarnih zasedanj.

Nova Evropska komisija bo mandat nastopila 1. novembra ali kasneje, novi predsednik Evropskega sveta pa 1. decembra.