STA novice / V javni obravnavi spremembe uredbe o samozaposlenih v kulturi

Vsi, ki že imajo status, bodo ob začetku veljave uredbe avtomatsko padli v tretji razred, kasneje pa bodo lahko z novimi vlogami in dokazovanjem vstopali v druga dva višja razreda, v drugi in prvi razred. Najvišji, prvi razred, bo namenjen posameznikom na vrhuncu njihove kariere.

Oba najvišja razreda bosta hkrati tudi vezana na delovno dobo na področju kulture. Se pa pri delovni dobi ne bo upoštevalo samo delo v času statusa samozaposlenega, ampak na primer tudi delo v javnem zavodu in druge oblike zaposlitve. Upoštevala se bo tako celotna kariera, kar bo hkrati omogočalo lažje prehajanje iz statusa zaposlitve v javnem zavodu v status samozaposlenega in obratno, še zagotavljajo na ministrstvu za kulturo.

Na posamezne karierne razrede so vezane tudi določene dodatne pravice, kot je višina prispevkov in uvedba drsnega cenzusa v zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo (zujik), s čimer naj bi samozaposlenim v kulturi omogočili boljše pogoje za določitev višine pokojnine.

Hkrati naj bi uvedba kariernih razredov tistim, ki bodo prvič vstopali v status samozaposlenega, bodisi po končanem šolanju ali siceršnjem začetku karierne poti na področju umetnosti, omogočila lažjo pridobitev tega statusa.

Ena od pomembnih sprememba je tudi, da bo odsotnost zaradi bolezni ali starševskega varstva izvzeta iz obdobja, ki ga bo upoštevala komisija pri obravnavi vloge za status samozaposlenega v kulturi. Upoštevali bodo zgolj ustvarjalno obdobje posameznika, s čimer želijo na ministrstvu preprečiti izgubo omenjenega statusa zaradi vzrokov, ki niso povezani s samim umetniškim delom.

Spreminja se tudi sistem točkovanja, kjer se uveljavlja modularni sistem. Spremembe zadevajo tudi kriterije obsega in kakovosti ter na novo definirajo merila za pridobitev statusa samozaposlenih in pravico do plačila prispevkov za socialno varnost. Ključna smernica teh sprememb je načelo, da šteje vsako delo. Veliko samozaposlenih v kulturi namreč opravlja tudi številna nevidna in običajno neplačana dela. Uredba se bo tako prilagajala realnim dosežkom samozaposlenih, namesto da bi morali samozaposleni svoje umetniške odločitve prilagajati pogojem uredbe.

Cilj uredbe je po navedbah ministrstva predvsem spremeniti in vzpostaviti karierno dinamiko znotraj statusa samozaposlenih v kulturi in jim zagotoviti socialno varnost. Zanje je znano, da so številni med njimi socialno ogroženi oziroma so njihovi prihodki velikokrat pod najnižjimi dohodki oziroma sicer določenimi standardi. S spremembami uredbe o samozaposlenih v kulturi želijo na ministrstvu za kulturo tudi preprečiti delo na črno.

Rok za oddajo komentarjev in pripomb je do vključno 15. julija. Oddati jih je mogoče na portalu eDemokracija ali po elektronski oziroma navadni pošti poslati na ministrstvo za kulturo.

Po podatkih ministrstva za kulturo je trenutno v Sloveniji 3114 samozaposlenih v kulturi, kar predstavlja slabih devet odstotkov vseh zaposlenih v kreativnih poklicih.