STA novice / Ustavno sodišče razveljavilo zaračunavanje za rabo vode pred letom 2008

Ustavno sodišče je odločilo, da se peti odstavek in tretja alineja šestega odstavka 199.b člena ter prvi odstavek in prva poved drugega odstavka v zvezi s petim odstavkom 199.e člena zakona o vodah razveljavijo, kolikor se na njihovi podlagi lahko zaračuna nadomestilo za rabo vode oz. plačilo za vodno pravico za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo, pred 1. januarjem 2008.

Isti deli zakona pa niso v neskladju z ustavo, kolikor se na njihovi podlagi lahko zaračuna nadomestilo za rabo vode oz. plačilo za vodno pravico za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo, v obdobju od 1. januarja 2008 do 21. decembra 2013.

Ustavno sodišče je ob tem zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti četrtega odstavka, prve alineje šestega odstavka in sedmega odstavka 199.b člena zakona. Ti določajo, da je treba za rabo vode, za katero je predpisana pridobitev vodnega dovoljenja za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo, pa ji vodno dovoljenje do uveljavitve novele ni bilo izdano, od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2013 plačati nadomestilo za rabo vode.

Ustavno presojo je izvedlo na zahtevo vrhovnega sodišča, ki je prekinilo postopek odločanja o reviziji zoper sodbo upravnega sodišča, s katero je to zavrnilo tožbo zoper odločbo Agencije RS za okolje o plačilu nadomestila za rabo vode za obdobje od 1. januarja 2005 do podelitve vodnega dovoljenja za neposredno rabo vode za proizvodnjo pijač iz vodovodnega sistema in plačilo vodne pravice od dokončnosti teh vodnih dovoljenj do 31. decembra 2013 v skupnem znesku 555.555 evrov.

Novela zakona o vodah (ZV-1C), ki je začela veljati 21. decembra 2013, je na novo uvedla obveznost plačila nadomestila za rabo vode za tiste uporabnike, ki vodne pravice (še) niso imeli, pa so vodo kljub temu rabili, in sicer od 1. januarja 2005 do konca leta 2013.

Ustavno sodišče je med drugim presodilo, da so razlogi za retroaktivnost podani, med drugim je izkazana javna korist. Cilj je bila vzpostavitev enakopravne obravnave vlagateljev zahtev za izdajo vodnega dovoljenja za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz javnega vodovoda, ne glede na to, ali so vodo rabili po dokončnosti vodnega dovoljenja ali že pred tem.

A načelo enake obravnave zavezancev za plačilo terja, da proizvajalci pijač, ki jim je bilo izdano delno vodno dovoljenje, plačilo za vodno pravico pa jim vse do uveljavitve novele ni bilo odmerjeno, niso v slabšem položaju od proizvajalcev pijač, ki imajo vodno pravico na podlagi koncesije, zgolj zato, ker jim je bilo plačilo na vodno pravico naloženo za nazaj. Enako mora veljati tudi za proizvajalce pijač, ki so vodo rabili pred pridobitvijo vodnega dovoljenja, a po pravočasni vložitvi zahteve za njegovo izdajo, saj je bil sam trenutek izdaje vodnega dovoljenja odvisen od ravnanja upravnega organa.

"Na podlagi navedenega je zato treba šteti, da je nadomestilo za rabo vode oz. plačilo za vodno pravico za rabo vode v letih 2005-2007, ki bi ju bilo treba ob ustrezni podzakonski ureditvi napovedati oz. odmeriti v letih 2006-2008, ob uveljavitvi ZV-1C že zastaralo," je v odločbi s 30. maja, ki je bila javno objavljena danes, navedlo ustavno sodišče.

V odločbi je posebej opozorilo, da ugotovitev, da izpodbijane zakonske določbe deloma zadostijo merilom za dopustno retroaktivnost, ne pomeni, da je takšno delno in povratno urejanje dajatev za rabo vode tudi sicer ustrezno.

"Nedopustno je, da ob zakonskem pooblastilu iz 123. člena ZV-1 in roku za sprejetje podzakonskega predpisa, ki se je iztekel že leta 2004, ta do zdaj še ni bil sprejet ter da kljub več pozivom računskega sodišča, ki segajo v leto 2013, področje okoljskih dajatev za rabo vode še vedno ni urejeno," je navedlo ustavno sodišče in dodalo, da njegova odločitev "ne sme biti razumljena kot razbremenitev obveznosti zakonodajalca in vlade, da spoštujeta svoje ustavnopravne zaveze k skrbi za visoko raven varstva okolja in to področje v najkrajšem možnem času ustrezno uredita".