STA novice / Žakelj zavrača navedbe o neobstoječih prijavah za nadzor Knovsa na policiji

Pooblaščena skupina Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je namreč novembra lani, torej takoj po t. i. aferi Dars, ki je izbruhnila konec lanskega oktobra, opravila izredni in nenapovedan nadzor na Generalni policijski upravi (GPU) ter od policije zahtevala vpogled v izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. Zahtevala naj bi tudi informacije, ali se ti ukrepi izvajajo v obliki prisluškovanja nad konkretnimi telefonskimi številkami vpletenih v to afero, med katerimi so tudi vidni člani NSi.

Predsednik Knovsa Žakelj je aprila letos sicer sprva zatrjeval, da so bile prijave podane anonimno, nato pa je dejal, da je bil vir zaščiten. Medtem pa portal 24ur danes poroča, da prijave, na podlagi katerih je sledil nadzor na policiji, ne obstajajo.

"Prijave so bile in preverili smo zakonitost delovanja oziroma uporabe skritih preiskovalnih ukrepov," je v današnji izjavi zatrdil Žakelj. Obenem je izpostavil, da tako poslovnik DZ kot zakon ne določata, na kak način mora biti podana prijava oz. kot se je izrazil, kako mora biti ta "postavljena". "Kot predsednik sem imel te številke ljudi, ki so domnevali, da se jim prisluškuje. Posredovali so mi jih člani komisije in jaz sem naredil, kot je predpisano po zakonu," je dejal.

Na izrecno novinarsko vprašanje, kje, če torej ne v DZ, so zabeležene prijave, pa Žakelj ni odgovoril, dejal je le, da "zapisnik nadzora jasno pove, katere so te številke". Obenem je še poudaril, da je osnovna naloga Knovsa, da preverja zakonitost delovanja tako Sove kot policije, zato ga kot predsednika Knovsa skrbi, da so omenjene telefonske številke "ušle" s policije.

V koalicijskih Svobodi in Levici medtem ocenjujejo, da vsi indici kažejo na politično zlorabo omenjene nadzorne komisije. Poslanec Svobode, sicer tudi član Knovsa Teodor Uranič je zatrdil, da sam teh prijav ni videl, z njimi ni bil seznanjen, jih je pa tudi sam zahteval že konec aprila. Tako meni, da je šlo pri novembrskem nadzoru Knovsa na policiji za politični interes NSi.

Hkrati je Žaklja pozval, naj resno razmisli o odstopu s čela Knovsa, zgodbi pa je po Uraničevih besedah nujno priti do konca. "Enkrat imamo podatke, enkrat jih nimamo, enkrat so anonimni, enkrat so javni podatki, potem, da sploh ne obstaja. To je res takšno izmišljevanje, da res zahteva preiskavo," se je Uranič še obregnil ob dosedanje izjave Žaklja.

V Levici pa so ob tem kot ključno izpostavili, da je "vsakršna instrumentalizacija tako pomembnega organa kot je Knovs v partikularne interese nedopustna". Po besedah šefa poslancev Mateja Tašnerja Vatovca je veliko indicev, da je "nekaj šlo narobe", zato v naslednjih dneh pričakuje dodatno razjasnitev okoliščin. "Če se bo dejansko potrdilo, da je šlo za zlorabe, bo verjetno treba terjati odgovornost tistih, ki so v to vpleteni," je poudaril.

V SDS, kjer sicer v tem sklicu DZ v Knovsu s svojimi člani ne sodelujejo, pa menijo, da je bil Knovs pri izvajanju omenjenega nadzora nespreten. "Knovs ima pristojnosti, lahko bi to naredil malo bolj prefinjeno in mogoče so bili poslanci NSi malo nespretni. Neposredno so zahtevali, ali se prestreza komunikacija teh številk, lahko bi pa enostavno rekli, da zahtevajo vpogled v vse odredbe, nastale pod vlado Roberta Goloba in bi prišli do istega rezultata," je danes opozicijskim kolegom v NSi namignil poslanec SDS Žan Mahnič.

V samem nadzoru tako ne vidi problema, je pa po njegovi oceni problem, "če greš tja povprašati o določenih zadevah z namenom, da bi to delil naprej oziroma morda opozoril tiste, ki se jim prestreza telefonske komunikacije, na bodo vendarle previdni". Predsedniku Knovsa Žaklju pa je ob tem na srce položil še, da bi bilo dobro določeno zgodbo od začetka do konca peljati z enakimi trditvami, ne pa jih vmes spreminjati.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič pa je v današnji izjavi dejala, da sama ne more s prstom kazati na nikogar ali se izrekati o delovnih telesih DZ, v delovanje katerih sama ni vpeta. Poudarila pa je, da morajo poslanci delovati zakonito, pošteno, svoje pravice pa uporabljati transparentno in skladno z namenom, ne pa za obračunavanje med političnimi strankami. Obenem je opozorila, da državnemu zboru še vedno manjka integriteta, zavedanje, da morajo poslanci delati za dobrobit državljanov. Za dobrobit slednjih bi bil čas, da se politično preigravanje umakne, je sklenila.