STA novice / Inšpektorat poziva k ukrepom za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v vročini

Delodajalec mora med delovnim časom v delovnih prostorih zagotoviti takšno temperaturo zraka, ki glede na naravo dela in na fizične obremenitve ustreza biološkim potrebam delavcev. Izjema so hladilnice, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu, so pojasnili na inšpektoratu.

Temperatura zraka v delovnih prostorih v skladu s pravilnikom, ki opredeljuje zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih vročih delovnih prostorih, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči).

Delodajalec mora po navedbah inšpektorata sprejemati ukrepe, usklajene z izvajalcem medicine dela, pri izpolnjevanju vseh zahtev pa mora upoštevati tudi določila slovenskih standardov za toplotno udobje.

Ukrepi so lahko začasne narave, gre denimo za prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejše in daljše odmore med delovnim časom, ponudbo ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela ali prekinitev delovnega procesa kot skrajni ukrep, lahko pa so tudi dolgoročnejši v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav.

Na inšpektoratu so za delodajalce in delavce pripravili tudi več nasvetov. Pri uporabi klimatskih naprav v delovnem okolju priporočajo, naj temperatura zraka ne bo za več kot sedem stopinj Celzija nižja od zunanje temperature; svetujejo pitje do treh litrov brezalkoholnih pijač, najbolje vode; lahka in zračna oblačila; seznanitev z zdravstvenimi simptomi, značilnimi za izpostavljenost previsokim temperaturam; izogibanje slani prehrani in začimbam; kratke in pogoste premore v ohlajenih prostorih; izogibanje alkoholnim pijačam; opravljanje najbolj zahtevnih del zgodaj zjutraj; v primeru del v ekstremno visokih temperaturah pa še delo v paru zaradi morebitnega nudenja medsebojne pomoči.

Posebej so se dotaknili še delavcev, ki delajo na prostem, denimo v dejavnostih gradbeništva in kmetijstva. "Zelo pomembno je, da delodajalci izvedejo ustrezno ocenjevanje tveganja za varno in zdravju neškodljivo delo v razmerah, ko so toplotne obremenitve zelo visoke. Delodajalci morajo tveganja oceniti, nato pa določiti varnostne in zdravstvene ukrepe, določiti odgovorne osebe ter natančne roke za izvedbo teh ukrepov," so poudarili.

Pri delu na prostem je po njihovih besedah še posebej pomemben časovni razpored opravljanja delovnih opravil. Če je le mogoče, je treba delo organizirati tako, da se ga ne opravlja takrat, ko je izpostavljenost temperaturam najvišja, predvsem pa je treba zagotoviti, da se med obdobji izpostavljenosti visokim temperaturam izvajajo le dela, ki terjajo čim manjši fizični napor.

Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih določa, da mora delodajalec zagotoviti, da mora biti glede na uporabljene delovne metode in fizične obremenitve pri delu temperatura delovnega okolja med delovnim časom primerna za človeški organizem. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih pa določa, da mora delodajalec v primeru, da delavci delajo na prostem, urediti delovna mesta na prostem tako, da so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi, so še navedli.