STA novice / Več združenj proti predlogu zakona o psihoterapevtski dejavnosti

Združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo, Združenje psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu, Zbornica kliničnih psihologov Slovenije in Združenje psihoterapevtov Slovenije so v pismu, ki so ga poslali zdravniški zbornici, zapisali, da podpirajo ureditev področja psihoterapije.

Opozarjajo pa, da je zdajšnji predlog zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti nestrokoven. "Predvsem nas skrbi vstop ljudi, ki za to niso dovolj usposobljeni, v zdravstveni sistem in njihovo vključevanje v zdravljenje. Menimo, da niso usposobljeni, da bi prevzemali odgovornost za prepoznavo diagnostičnih kategorij in ustrezno zdravljenje tako občutljive skupine ljudi, kot so osebe z duševnimi motnjami," so poudarili.

Osebam, ki niso zdravstveni delavci, primanjkuje osnovnega znanja o psihološkem razvoju, psihopatologiji in diagnostiki, ustreznih in na dokazih temelječih psihoterapevtskih pristopih, predvsem pa o kliničnem delu, ki osebam z duševnimi in vedenjskimi motnjami zagotavlja strokovno in varno obravnavo. "Mnogi, ki želijo postati novi 'zdravstveni delavci', popolnoma zanikajo obstoj diagnoz in medicinskega, znanstvenega modela razumevanja odnosa bolnik - zdravnik. To se nam zdi nevarno in nesprejemljivo," so zapisali.

Predlagajo, da psihoterapija ostane znotraj javnega in zasebnega zdravstva kot metoda zdravljenja, ki jo izvajajo dodatno usposobljeni zdravstveni delavci v eni več let trajajočih relevantnih šol. Izpostavili so analitično psihoterapijo, sistemsko oziroma družinsko psihoterapijo ter vedenjsko-kognitivno terapijo. Svetovalne dejavnosti pa naj se poimenujejo z oznako, ki jih loči od terapije, in "začrta mejo do šarlatanskih metod".

Predlagajo tudi, naj zakon določi ustanovitev dveh neodvisnih komisij na ministrstvu za zdravje, v katerih bodo le strokovnjaki reguliranega področja. Obe komisiji bi bili zadolženi za presojo znanstvene ustreznosti psihoterapevtskih pristopov in akreditacijo izobraževalnih programov za psihoterapevte.

V Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo pa so v sporočilu za javnost dejstvo, da je predlog v javni razpravi, po več kot 20 letih prizadevanj za reguliranje tega področja označili za velik uspeh. "Kot uspeh prepoznavamo tudi dejstvo, da je osnutek zakona vključujoč oziroma da poskuša prisluhniti vsem stranem psihoterapevtske stroke," so zapisali v sporočilu za javnost.

Kot ključno pozdravljajo dejstvo, da je psihoterapija v predlogu samostojna znanstvena veda in psihoterapevt kot poklic. Menijo, da je predlog vključujoč do različnih izobraževalnih poti, postavlja temeljne strokovne standarde izobraževanja in dela, uvaja evropske standarde pri podeljevanju licenc, uvaja nadzor kakovosti ter predvideva sankcije ob kršitvah določil in kodeksa poklicne etike, so poudarili v zvezi.

Hkrati pa zveza vidi tudi prostor za dopolnitve oziroma izboljšave predloga. Rešitve bodo ministrstvu za zdravje posredovali v roku, so napovedali.

Ministrstvo za zdravje je prejšnji petek v javno razpravo poslalo predlog zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti. Predlog, čigar cilj je večja dostopnost psihoterapevtske obravnave, bi med drugim uvedel poklica psihoterapevt in klinični psihoterapevt. Vpeljal bi nosilca pooblastila, ki bi psihoterapevtom in kliničnih psihoterapevtom podeljeval licence.