STA novice / Vlada s predlogom resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

V resoluciji so na podlagi ocen tveganj in zmožnosti obvladovanja tveganj nesreč, ocen ogroženosti in stanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami določeni temeljni cilji, ključne usmeritve za dosego ciljev ter nadaljnji razvoj sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami do leta 2030, so po seji sporočili iz urada vlade za komuniciranje (Ukom).

Poleg nacionalnih interesov program upošteva tudi obveznosti Slovenije, ki izhajajo iz sprejetih mednarodnih in regionalnih pogodb, konvencij in sporazumov ter sklenjenih dvostranskih sporazumov.

Državni načrti zaščite in reševanja bodo še naprej temeljni načrti za načrtovanje odziva ob naravnih in drugih nesrečah velikega obsega, nesrečah, ki lahko povzročijo veliko število ranjenih ali ki jih povzročijo sodobni viri ogrožanja.

Posodobljen bo način zbiranja in obdelave podatkov v prilogah k načrtom ter okrepljeno sodelovanje z nosilci načrtovanja pri pripravi in usklajevanju načrtov s temeljnimi načrti. Težišče dejavnosti bo krepitev ozaveščenosti in usposobljenosti prebivalcev za pripravo na nesreče in ravnanje ob njih.

Nadaljevala se bosta razvoj in posodabljanje opazovalnih, informacijskih, komunikacijskih, logističnih in drugih sistemov za zaščito, reševanje in pomoč. Nadaljnji razvoj sil za zaščito, reševanje in pomoč bo tudi v prihodnje temeljil na spodbujanju in širjenju prostovoljstva.

Nadaljevale se bodo aktivnosti za izboljšanje položaja reševalcev v družbi ter skrb za njihovo ustrezno opremljenost in usposobljenost ter reorganizacija civilne zaščite. Z vzpostavitvijo vseslovenskih centrov za velike požare v naravnem okolju, protipoplavno zaščito, žled in ujme, se bodo zagotovili infrastrukturni pogoji za izboljšanje načrtovanja, organiziranja, usposabljanja in operativne odzivnosti reševalnih enot in služb.

Resolucija posebno prednost namenja kadrovski širitvi ter povečanju infrastrukturnih zmogljivosti v izobraževalnem centru na Igu ter enotah v Sežani in Pekrah.

Slovenija bo nadaljevala aktivno vlogo pri krepitvi mehanizma unije pri civilni zaščiti in sodelovanju z državami v širši regiji. Nadaljevalo se bo načrtno izvajanje razvojno-raziskovalnih projektov, ki se financirajo iz integralnega proračuna in evropskih sredstev.

Sistem financiranja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se ne bo bistveno spreminjal. V okviru proračunskih možnosti si bodo prizadevali za načrten razvoj ključnih programov in dejavnost različnih reševalnih služb.

Nadaljevali se bodo zlasti že uveljavljeni programi za izboljšanje varstva pred požari v naravnem okolju, posodabljanje gasilske zaščitne in reševalne opreme ter izenačevanje materialne opremljenosti reševalnih služb med občinami, ki imajo slabše materialne pogoje.