STA novice / Rektorji slovenskih univerz so podprli predlog novega zakona o visokem šolstvu

Kot je po rektorski konferenci za STA povedal rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič, so se rektorji strinjali, da je člen, ki govori o rabi slovenskega jezika v slovenskem visokošolskem prostoru, ustrezen in je plod dokaj široke razprave vseh deležnikov. Rektorji slovenskih univerz namreč menijo, da ta odpira možnosti, da se slovenske univerze enakopravno vključijo v mednarodni prostor, kljub temu pa še vedno skrbijo za nadaljnji razvoj slovenskega jezika. Kot je še poudaril, univerze v evropskem prostoru že desetletja izvajajo študije v tujih jezikih.

S tem so rektorji slovenskih univerz izrazili nestrinjanje z javno izjavo Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), ki je minuli torek sporočila, da je 15. člen predloga novega zakona o visokem šolstvu, ki bo v javni obravnavi do 24. julija, potrebno spremeniti. Rektorji so danes v Kopru spomnili še, da je bil predmetni člen usklajen na delovni skupini za pripravo predloga novega zakona, pri oblikovanju katerega so kot člani in deležniki sodelovali tudi predstavniki SAZU.

Prvi odstavek 15. člena omenjenega zakona sicer narekuje, da je učni jezik v slovenskih visokošolskih zavodih slovenski. Nadaljevanje člena dopušča izjeme. Predstavniki SAZU sicer menijo, da bi morali omenjeni člen spremeniti v treh točkah, in sicer opredeliti, kaj pomeni "večje število tujih študentov", študijskih programov v tujem jeziku ne bi financirali iz javnih sredstev, črtati pa želijo tudi tretji odstavek člena, ki narekuje, da morajo biti študijski programi, ki so akreditirani v tujem jeziku, na voljo tudi v slovenskem jeziku.

Rektorska konferenca ostro nasprotuje stališčem SAZU, zapisanim v sporočilu za javnost, saj so prepričani, da so v škodo razvoju slovenskega visokega šolstva in prav tako uspešnemu in dolgoročno konkurenčnemu razvoju slovenske družbe kot celote.

Kačič je ob tem za STA opozoril še, da dikcija, ki omogoča, da se študijski proces v primeru, ko je večje število tujih študentov, izvaja v tujem jeziku, v obstoječem zakonu velja že od leta 1993 in da v tem času ni bila zlorabljena. Ob tem je dodal, da gre praktično tudi za prepis dikcije, ki je bila zapisana že v nacionalnem programu visokega šolstva med letoma 2011 in 2020, a je prav zaradi nasprotovanja SAZU niso uspeli vključiti v zakonodajo.

Kot je sklenil Kačič, rektorji slovenskih univerz menijo, da je skrajni čas, da se to uredi, saj bodo slovenske univerze sicer izgubile še eno desetletje, s čimer zaradi integracijskih procesov v Evropi tvegamo, da bodo potisnjene ob rob zaradi nezmožnosti sodelovanja.

Poleg pereče teme jezika so imeli rektorji slovenskih univerz danes na mizi še nekaj drugih tem. Med drugim so rektorja ljubljanske univerze Gregorja Majdiča predlagali za kandidata za člana Odbora Evropskega združenja univerz za mandatno obdobje 2025-2029. Kot je za STA povedala rektorica primorske univerze Klavdija Kutnar, gre ob tem za izredno pomemben element dviga vpetosti slovenskih univerz v evropski univerzitetni prostor.