STA novice / POPRAVEK: Zoper odločitve DZ glede ustanovitve občin bo treba zagotoviti pravno varstvo

Ustavno sodišče je o zakonu o lokalni samoupravi odločalo na pobude in zahteve mestnega sveta Mestne občine Kranj, Združenja mestnih občin Slovenije in državnega sveta. Ti so se na ustavno sodišče obrnili ob odločanju o ustanovitvi nove občine Golnik leta 2021, ki jo je DZ sicer zavrnil.

Predlagatelji so v njih med drugim opozarjali na pravno praznino, ker zakon ne določa materialnih pogojev in ne ureja postopkovnih pravil za ustanovitev občine, glede referenduma o tem pa tudi glede podelitve statusa mestne občine. Opozorili so tudi, da ni zagotovljeno pravno varstvo zoper odločitev državnega zbora, da niso izpolnjeni ustavni in zakonski pogoji za ustanovitev občine.

Tako pomanjkljiva ureditev naj bi onemogočala učinkovito uresničevanje pravice do lokalne samouprave.

Ustavno sodišče navaja, da ustavne določbe o lokalni samoupravi prebivalcem Slovenije ne zagotavljajo pravice do lastne občine, temveč pravico do uresničevanja lokalne samouprave v občini, ki je ustanovljena v skladu s pogoji in po postopku, ki jih določa zakon.

Bistveni pogoj za uresničevanje ustavne pravice do lokalne samouprave je ustanovitev občine. Zato morajo biti kriteriji za ustanovitev občine jasno in pomensko določljivo določeni v zakonu, saj sicer te pravice in ustavnih določb o lokalni samoupravi nasploh ne bi bilo mogoče uresničevati, piše ustavno sodišče.

Obenem pa ugotavlja, da je vsem prebivalcem Slovenije že zagotovljeno uresničevanje pravice do lokalne samouprave v eni od obstoječih občin. "In glede na to, da iz ustave ne izhaja pravica do lastne občine v tem smislu, da bi lahko prebivalci uresničevali pravico do lokalne samouprave le v okviru občine, ki je ustanovljena po želji in podobi posamezne skupine ljudi ali celo posameznika, so izpodbijani kriteriji tako za ustanovitev novih občin oziroma spremembo njihovih območij kot za podelitev statusa mestne občine urejeni dovolj določno, da je zagotovljeno uresničevanje pravice do lokalne samouprave in preprečujejo arbitriranje državnega zbora," so odločili ustavni sodniki. Sama ureditev kriterijev v zakonu o lokalni samoupravi tako ni v neskladju ustavo.

Obstajajo pa "številna in kompleksna pravna vprašanja" v zvezi z ureditvijo postopka ustanovitve nove občine oziroma podelitve statusa mestne občine.

DZ mora v zakonodajnem postopku, v katerem ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za ustanovitev novih občin, in odloča o podelitvi statusa mestne občine, opraviti presojo o tem, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni kriteriji, ki jih določata ustava in zakon o lokalni samoupravi. "Te odločitve imajo neposreden vpliv na uresničevanje ustavne pravice prebivalcev do lokalne samouprave, saj je od njih odvisno, ali bodo prebivalci določenega območja na referendumu vprašani za mnenje glede ustanovitve nove občine ali ne, in posledično, upoštevaje referendumski izid, ali bo prišlo do ustanovitve nove občine oziroma spremembe območja občin ali ne," izpostavlja ustavno sodišče.

Dodaja, da je torej ocena o izpolnjevanju z ustavo in zakonom določenih kriterijev "občutljivo vprašanje, ki ne izključuje možnosti arbitrarnega odločanja". Zato mora biti zoper take odločitve zagotovljeno učinkovito pravno varstvo.

Tako je ugotovilo, da sta 14.b člen in 16. člen v delu, v katerem določa postopek podelitve statusa mestne občine, v neskladju z ustavo.

"Zakon o lokalni samoupravi je v neskladju z ustavo, kolikor ne določa pravnega varstva zoper odločitve DZ, da niso izpolnjeni kriteriji za ustanovitev nove občine oziroma spremembo območja občine, in zoper odločitve DZ, da niso izpolnjeni kriteriji za podelitev statusa mestne občine," je zapisalo.

Ustavno sodišče je določilo še, da bo do drugačne zakonske ureditve, ki mora biti sprejeta v enem letu, zoper odločitev DZ, s katero ta ugotovi, da niso izpolnjeni zakonski kriteriji za ustanovitev nove občine in da ne bo razpisal referenduma, zagotovljeno pravno varstvo z zahtevo pred ustavnim sodiščem, ki jo lahko vloži vlagatelj predloga za ustanovitev občine in razpis referenduma v roku 30 dni od sprejetja odločitve DZ.

Odločitev je sprejelo soglasno.