STA novice / Vlada o gospodarskih temah

Kot so po seji vlade sporočili iz njenega urada za komuniciranje, prenova organizacijske strukture direkcije za vode sledi ključnim ciljem, to je zmanjšanju zaostankov v postopkih v pristojnosti direkcije, zagotavljanju večjega nadzora nad izvajanjem obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda ter učinkovitemu izvajanju protipoplavnih projektov v fazi obnove. Sicer pa je vlada danes na področju voda sprejela še nekatere kadrovske odločitve. Kodre je po razrešitvi z mesta direktorica direkcije za vode imenovala na čelo Inštituta za vode RS.

Vlada je tudi ustanovila svet za digitalno preobrazbo, ki je strokovno in posvetovalno telo vlade za usklajevanje digitalne preobrazbe države. Predsednica sveta je ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, njena namestnica pa državna sekretarka na tem ministrstvu Aida Kamišalić Latifić. Poleg njiju je v svetu še 29 članov, ki prihajajo iz vrst ministrstev, vladnih služb, gospodarstva, nevladnih organizacij, raziskovalne sfere in lokalnih skupnosti.

Izdala je spremenjeno uredbo o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register. Z njo širi nabor predlogov za posamezne vrste vpisov v sodni register ter podrobneje ureja listine in dokaze, ki jih je treba takim predlogom za vpis priložiti.

Izdala je tudi spremenjeno uredbo o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje in davčnih olajšav za zaposlovanje. Spremembe so potrebne zaradi uskladitve z zakonodajo EU.

S spremembo uredbe o izvedbi intervencij kmetijske politike za letos je vlada med drugim jasneje opredelila pojem vodovarstvenega območja, 28. marec 2025 pa določila kot skrajni rok za podajo izjave oziroma predložitev dokazov o izpolnjevanju pogoja upravičenosti ter morebitne spremembe in umike zahtevkov zbirne vloge tudi za shemo konzervirajoča obdelava tal intervencije SOPO, če se ta shema izvaja kot naknadni posevek.

Sprejela je tudi stališče do ocene fiskalnega sveta o skladnosti izvršenih proračunov sektorja država s fiskalnimi pravili v letu 2023. Vlada se strinja z oceno sveta, da so bila kljub izjemnim okoliščinam, ki so omogočale odstop od fiskalnih pravil, fiskalna pravila večinoma spoštovana.

Seznanila se je z letnim poročilom Slovenskega državnega holdinga (SDH) za lani in sklenila, da se bilančni dobiček SDH v višini 78,9 milijona evrov nakaže v državni proračun za financiranje obnove po lanskih poplavah. Upravi in nadzornemu svetu SDH je podelila razrešnico za poslovno leto 2023.

Prav tako je sprejela letno poročilo družbe Borzen, operaterja trga z elektriko, za lani. Sklenila je, da bilančni dobiček družbe v višini 5,33 milijona evrov ostane v celoti nerazporejen. Direktorju in nadzornemu svetu je podelila razrešnico.

Seznanila se je tudi z letnim poročilom Kapitalske družbe za lani. Upravi in nadzornemu svetu je podelila razrešnico.

Sklenila je, da bo v družbi Holding Kobilarna Lipica izvedla naknadno vplačilo kapitala v višini štirih milijonov evrov. Namenjeno bo vračilu najetih kreditov pri SID banki. Kredita sta po navedbah vlade zaradi zvišanja obrestnih mer namreč izredno neugodna.

Vlada se je seznanila tudi z opisom sistema upravljanja in nadzora Solidarnostnega sklada EU za financiranje bistvenih nujnih operacij v okviru ukrepov za okrevanje po poplavah v Sloveniji avgusta lani. Bistvo tega sistema je v določitvi nosilcev upravičenih ukrepov, financiranih s sredstvi sklada, in nadzornikov, ki bodo skrbeli za zakonito porabo teh sredstev.

SDH je vlada sklenila predlagati, da Slovenske železnice (SŽ) in njene odvisne družbe pozove k pripravi in izvedbi javnega poziva za sklenitev služnostnih pogodb in pogodb o pridobitvi stavbne pravice na nekaterih zemljiščih za namen postavitve sončnih elektrarn za skupnostno samooskrbo gospodinjskih odjemalcev. SDH naj SŽ po sklepu vlade pozove tudi k posredovanju seznama dodatnih zemljišč, na katerih bi lahko postavili takšne elektrarne.

Sprejela je mnenje o pobudi družbe Addiko Bank za začetek postopka za oceno ustavnosti delov zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki je bil sprejet po lanskih poplavah. Meni, da zahteva pobudnice ni utemeljena. Pobuda se nanaša na začasni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic.

Zavrnila je tudi predlog novele zakona o dohodnini, ki ga je DZ predložila skupina volivcev. Odločitev je utemeljila s tem, da ocenjena in predpostavljena višina stroškov v zvezi z delom, ki se priznajo zaposlenemu v tujini, bistveno znižujejo davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja pri odmeri dohodnine v Sloveniji že v sedanji ureditvi ter ne postavljata v neenak položaj teh zaposlenih z zaposlenimi v Sloveniji.

Sprejela je odgovor države v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije zaradi nenotifikacije predpisov za prenos evropske direktive glede zaračunavanja pristojbin vozilom za uporabo določene infrastrukture. Gre za cestninjenje vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 tone. V odgovoru je med drugim navedla, da je osnutek novega zakona o cestninjenju v zaključni fazi medresorskega usklajevanja.

Projekt dodeljevanja spodbud za nakup električnih koles za fizične osebe je uvrstila v načrt razvojnih programov 2024-2027. Po ocenah vlade bo mogoče sofinancirati nakup do 8800 novih električnih koles; letos do 4400, v letih 2025 in 2026 pa vsako leto dodatnih 2200. Skupna vrednost spodbud znaša štiri milijone evrov, od tega dva milijona evrov v prvem letu investicije.

Vlada je spremenila program odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v sektorju ribištva in akvakulture, zaradi poplav in zemeljskih plazov avgusta lani. Razlog za spremembo, ki ne bo imela posledic za državni proračun, je uskladitev z zakonodajo EU.

Iz istega razloga je določila besedilo predloga novele zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. DZ ga pošilja v obravnavo po skrajšanem postopku. Spremembe so predvsem postopkovne narave.

Seznanila se je z letnim poročilom o izvajanju ukrepov države na trgu dela za lani. Delodajalci so v celotnem letu zavodu za zaposlovanje sporočili 163.835 prostih delovnih mest, kar je 4,8 odstotka manj kot leta 2022. Zavod je izvedel nekaj več kot 105.000 napotitev brezposelnih oseb na prosta delovna mesta in pred tem izvedel več kot 678.000 predhodnih preverjanj brezposelnih oseb, je med drugim razvidno iz poročila.

Sprejela je letno poročilo Zavoda RS za blagovne rezerve za lani, ob tem pa tudi sklep o pokritju bilančne izgube pri izvajanju gospodarske javne službe storitev oblikovanja, skladiščenja, vzdrževanja in uporabe blagovnih rezerv ter uporabi bilančnega dobička pri izvajanju gospodarske javne službe storitev oblikovanja, skladiščenja, vzdrževanja in uporabe varnostnih zalog.

Seznanila se je tudi s poročilom varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano za lani. Varuh je med drugim ugotovil, da še vedno obstaja različno razumevanje deležnikov nedovoljenih ravnanj po zakonu za isto nedovoljeno ravnanje. Inflacija je lani vplivala tudi na odnose v verigi preskrbe s hrano, najšibkejši členi v verigi pa so dobavitelji oziroma pridelovalci, med drugim še izhaja iz poročila.

Odločila se je tudi za prostovoljni prispevek v skupni vrednosti 1,5 milijona evrov v Zeleni podnebni sklad v okviru drugega cikla polnitve sklada. Letos bo prispevala največ milijon evrov, prihodnje leto pa največ pol milijona.

Za predstavnika Slovenije v Mednarodnem denarnem skladu je vlada imenovala Miho Pučnika. Gre za mesto svetovalca izvršnega direktorja konstituence Avstrije, Češke, Madžarske, Kosova, Slovaške, Slovenije in Turčije, ki ga bo zasedal od 1. novembra letos do 31. oktobra 2025.

V svet javnega zavoda Triglavski narodni park je imenovala Dušana Vučka, Miroslava Sodjo, Romano Purkart in Igorja Isajloviča. Za predsednika sveta je imenovala Vučka.

V upravni odbor Agencije za radioaktivne odpadke je za mandatno obdobje štirih let imenovala Igorja Osojnika, Nadjo Železnik, Andreja Gerjeviča in Bronislavo Zlatković.