STA novice / V Ljubljani oktobra zasedanje pogodbenic vodne konvencije

Organizacija zasedanja pogodbenic in predsedovanje biroju vodne konvencije po navedbah ministrstva za naravne vire in prostor potrjujeta in utrjujeta mednarodni ugled in položaj Slovenije kot vodnate države z mednarodno priznano in uveljavljeno tradicijo čezmejnega sodelovanja na vseh ravneh upravljanja z vodami.

Vodna konvencija je sicer nastala v okviru Ekonomske komisije ZN za Evropo (UNECE) in do leta 2016 je bilo članstvo v konvenciji omejeno zgolj na države iz te evropske regije. Z odločitvijo generalnega sekretarja ZN Antonia Guteresa o širitvi članstva zunaj regije UNECE pa je konvencija postala globalna.

Gre tako za edinstven pravno zavezujoč mednarodni instrument, ki spodbuja čezmejno vodno sodelovanje, dvostranske in večstranske sporazume o upravljanju čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer ter celostno upravljanje čezmejnih površinskih in podzemnih voda, so pojasnili na ministrstvu, pristojnem za upravljanje naravnih virov.

To bo v imenu vlade tudi vodilo jesensko zasedanje pogodbenic. V tem tednu so vabila na dogodek poslali 158 državam in 218 mednarodnim medvladnim in nevladnim organizacijam, pričakujejo pa okoli 600 udeležencev iz 80 držav.

Z aktivnim delovanjem pri vodni konvenciji in predsedovanjem njenemu biroju Slovenija po navedbah ministrstva prispeva h globalno bolj usklajenemu dogovornemu in podnebno odpornemu čezmejnemu upravljanju voda ter k bolj trajnostni čezmejni rabi vode, s tem pa tudi k stabilnosti in miru. Obenem Slovenija tako krepi zasledovanje lastnih interesov v čezmejnem upravljanju voda v regiji in širše ter z vodo povezanih razvojnih priložnosti.

Predsedovanje biroju vodne konvencije bo trajalo do naslednjega zasedanja pogodbenic oktobra 2027. S tem se bo po prepričanju ministrstva dodatno okrepila vodilna vloga Slovenije v konvencijskem delovanju na področju voda na globalni in regionalni ravni, saj bo država dejansko hkrati predsedovala trem z vodo povezanim konvencijam, vodni, barcelonski in donavski.

Glavne naloge slovenskega predsedovanja vodni konvenciji bodo poleg standardnih nalog predsedujoče države poglobljeno delovanje za omilitev planetarne krize na področju izgube biotske raznovrstnosti, onesnaženja naravnih virov in negativnih posledic podnebnih sprememb, pospeševanje globalnega dometa vodne konvencije, razvijanje podnebne odpornosti v čezmejnih porečjih in povodjih na vseh ravneh ter razvoj novih ter inovativnih pristopov in metod v čezmejnem celostnem upravljanju voda.