STA novice / Fiskalni svet opozoril na pomanjkljivo realističnost načrtovanja

Fiskalni svet od začetka epidemije leta 2020 opozarja na nerealistično načrtovanje zlasti očiščenih izdatkov, ki ne upoštevajo interventnih ukrepov. "Tokratna analiza potrjuje smiselnost opozoril, saj so v preučevanem obdobju javnofinančne napovedi za prihodnje leto praviloma temeljile na za tekoče leto previsoko ocenjeni dejanski realizaciji očiščene javne porabe," so poudarili.

Posledično so bile ravni izdatkov za prihodnje leto zastavljene previsoko in so, potem ko je bila znana dejanska nižja realizacija za tekoče leto, izkazovale precej višje rasti kot v času priprave proračunskih dokumentov. "S tem se je odpiral potencialni prostor za višjo javno porabo od upravičene ob upoštevanju veljavnih ukrepov v času sprejemanja proračunskih dokumentov," so pojasnili.

Tveganje za srednjeročno vzdržnost javnih financ je ob takšnem pristopu k načrtovanju predstavljala zapolnitev tega prostora z diskrecijskimi ukrepi, kar se je do določene mere tudi dejansko realiziralo. Precenjevanje investicijske porabe pa nakazuje sistemske pomanjkljivosti pri njihovem načrtovanju in izvajanju, so opozorili.

Da so bila odstopanja tako makroekonomskih kot javnofinančnih napovedi v obdobju med letoma 2020 in 2023 večja od dolgoletnega povprečja, je po njihovem deloma razumljivo, saj so to obdobje zaznamovali veliki nepričakovani šoki.

Ob pretežno ugodnih makroekonomskih razmerah je bila rast javnofinančnih prihodkov v povprečju višja kot v predhodnem štiriletnem obdobju in od dolgoletnega povprečja. Rast izdatkov brez upoštevanja interventnih ukrepov pa je bila v povprečju okoli dvakrat višja od dolgoletnega povprečja.

Pomemben razlog za večja odstopanja javnofinančnih napovedi pa je bilo po njihovih navedbah manj realistično načrtovanje očiščenih prihodkov in izdatkov sektorja država. "Primerjava odstopanj napovedi kaže, da so se v povprečju odstopanja napovedi očiščenih agregatov povečala in da so postala bolj sistematična," so izpostavili.

To velja zlasti za napovedi očiščenih izdatkov. Odstopanje je bilo za obdobje 2020-2023 v povprečju vsaj dvakrat večje kot v povprečju predhodnih štirih let. "Odstopanja napovedi so bila največja in so se hkrati tudi najbolj povečala glede na obdobje 2016-2019 pri napovedi investicij. Občutno so se povečala tudi odstopanja pri napovedi vmesne potrošnje in sredstev za zaposlene," so navedli.

"Pomanjkanje realističnega javnofinančnega načrtovanja v delu, ki ne zajema neposrednega učinka interventnih ukrepov, predstavlja sistemsko tveganje za neučinkovito porabo in predstavlja oviro za izpolnjevanje zahtev prenovljenega ekonomskega upravljanja na ravni EU," so opozorili.

Interventna zakonodaja iz leta 2020 je sicer določila, da se leti 2020 in 2021 izključita iz naknadne analize odstopanj napovedi. Vendar ju je svet vseeno analiziral, saj je po njegovem pomembno, da so v analize vključeni tudi podatki kriznih obdobij.

"V časih povečane negotovosti se lahko poveča netransparentnost načrtovanja. To poveča tveganje za pojavljanje pristranosti v procesu priprave napovedi. Zato ocenjujemo, da je treba takšna obdobja namesto izločanja nujno vključiti v naknadne ocene odstopanj napovedi," so pojasnili.