STA novice / Predloga sprememb na gradbenem področju v javni obravnavi do konca avgusta

Ministrstvo želi na področju urejanja prostora izboljšati učinkovitost postopkov občinskega in državnega prostorskega načrtovanja. Predlog novele je dopolnjen z nekaterimi rešitvami iz zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki je bil sprejet po lanskih avgustovskih poplavah.

Ključni cilji te novele je sprejetje občinskega prostorskega načrta v roku dveh let, njegove spremembe in dopolnitve pa v roku enega leta. Cilj je tudi sprejetje državnega prostorskega načrta v roku dveh let ter skrajšati postopke na tem področju.

Zato so v predlogu določili drugačno vlogo mnenjedajalcev in ministrstva, pristojnega za prostor. Če mnenjedajalec v roku 30 dni ne bo pripravil mnenja k prostorskemu aktu oz. se v tem času z občino ne bo dogovoril za podaljšanje roka, ki ne sme biti daljši od 30 dni, se bo štelo, da se z rešitvami v prostorskem aktu strinja.

Če bi mnenjdajalec pogojeval svoje pozitivno mnenje z zahtevami, ki ne izhajajo iz varovanja javnega interesa, ki ga mnenjedajalec zastopa kot nosilec urejanja prostora, bo lahko minister, pristojen za prostor, odločil o uskladitvi.

S ciljnimi spremembami občinskega prostorskega načrta bo lahko občina načrtovala njegovo spremembo na območju, manjšem od 5000 kvadratnih metrov, pri čemer ji ne bo treba določati trajno varovanih kmetijskih zemljišč in poselitvenih območij na območju celotne občine. Spremembe bodo morale biti skladne z urbanistično zasnovo naselja.

Po zgledu zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev se bo omogočila skupna obravnava prostorskega akta in projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, so pojasnili na ministrstvu.

Cilj predloga novele gradbenega zakona je med drugim tudi izboljšati učinkovitost postopkov izdaje gradbenih dovoljenj. Tudi v ta zakon so vnesli nekatere rešitve iz zakona o obnovi.

Med ključnimi rešitvami so tudi tu navedli bolj učinkovito pridobivanje mnenj mnenjedajalcev pri izdaji gradbenih dovoljenj. Po predlogu se bo v določenih primerih dopustilo začasno oskrbo novega objekta z vodo, kanalizacijo, električno energijo in dostopom na samooskrben način, če javna oskrba še ni zagotovljena.

Rešitve gredo v smeri zagotavljanja prožnega izvajanja gradnje z natančnejšo določitvijo manjših odstopanj od izdanega gradbenega dovoljenja, ki so še dopustna med gradnjo, ter posodobitve postopka pridobivanja odločbe o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja za objekte, starejše od leta 1967 oz. 1991, ter poenotenje mejnega leta na 1991 za vse objekte.

Po naravni nesreči bo predlog omogočal obnovo obstoječih objektov z razširjeno nujno rekonstrukcijo, torej ne samo vrnitev v prvotno stanje objekta, temveč na podlagi izdelanega projekta za izvedbo možna posodobitev v okviru dopustnih manjših odstopanj.