STA novice / Veljati začenja uredba o obnovi narave

Kot poudarjajo v Bruslju, je polno izvajanje zakonodaje ključnega pomena za zaustavitev nadaljnje izgube in obnovo biotske raznovrstnosti, doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050, prilagajanje podnebnim spremembam, povečanje prehranske varnosti v EU ter zagotavljanje zanesljive oskrbe z vodo.

Hkrati gre po njihovem za bistveni instrument za pomoč EU in njenim državam članicam pri izpolnjevanju mednarodnih zavez glede biotske raznovrstnosti v okviru kunminško-montrealskega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost.

Zakonodaja o obnovi narave sicer med drugim predvideva, da bodo članice do leta 2030 sprejele ukrepe za rehabilitacijo vsaj 30 odstotkov kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Poleg tega bodo morale vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 60 odstotkov vsake od habitatnih skupin do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050.

Glede kmetijskih ekosistemov od članic zahteva, da sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo izboljševale stanje vsaj pri dveh od treh kazalnikov, to so indeks travniških metuljev, zaloga organskega ogljika v mineralnih tleh njivskih površin in delež kmetijskih površin z visoko raznovrstnimi značilnostmi pokrajine.

Uredba ob tem v primeru nepredvidenih in izrednih dogodkov, ki imajo hude posledice za prehransko varnost na ravni unije, vključuje možnost začasne ustavitve izvajanja določb, povezanih s kmetijskimi ekosistemi, za največ eno leto.

Tako bo Slovenija pri pripravi nacionalnega načrta za obnovo morala identificirati konkretne ukrepe in določiti prednostna območja za obnovo do leta 2030. Izhajala bo iz že sprejetih strateških nacionalnih aktov, kot sta nacionalni program varstva okolja do leta 2030 in program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028, so ob sprejetju zakonodaje pojasnili na ministrstvu za naravne vire in prostor.

Priprava načrta se bo začela v letošnjem letu, pri čemer bodo k pripravi povabljeni deležniki z vseh relevantnih področij, kot pomemben člen v sistemu varstva narave in kakovostne zemlje za pridelavo hrane pa zlasti kmetovalci.

Ukrepe za obnovo habitatnih tipov je treba do leta 2030 uvesti na približno 14.000 do 15.850 hektarih oziroma približno 0,8 odstotka ozemlja Slovenije, so pojasnili na ministrstvu. Habitatni tipi, ki potrebujejo uvedbo ukrepov obnove, so obrečni gozdovi, gorski iglasti gozdovi, barjanski gozdovi, travišča in drugi pašniški habitati, obrečni travniki in drugi.

Svet EU in Evropski parlament sta se o predlogu zakonodaje dogovorila novembra lani, evropski poslanci, ki so bili razdeljeni glede vsebine uredbe, med drugim jih je skrbelo, da prinaša veliko dodatne birokracije, pa so jo potrdili konec februarja.

Okoljski ministri naj bi sprva o predlogu glasovali 25. marca brez razprave, a ga je predsedstvo zaradi nezadostne umaknilo, nazadnje pa so ministri o njem zgolj razpravljali pod točko razno. Na koncu so sredi junija na glasovanju v Luxembourgu predlog podprli ministri 20 držav članic, kar predstavlja 66 odstotkov prebivalstva EU.