STA novice / Inšpektorat v poostren nadzor skladiščenja živinskih gnojil

Inšpektorji bodo preverjali, ali se živinska tekoča gnojila skladiščijo v zbiralnikih tekočih živinskih gnojil, trdi del pa na gnojiščih ali v drugih vodotesnih objektih. Skladišča za živinska gnojila morajo biti umeščena v prostor ter grajena in upravljana tako, da ne pride do nenadzorovanega iztekanja in onesnaženja vode ali tal. Biti morajo vodotesna, stabilna in odporna proti mehanskim, toplotnim ali kemičnim vplivom, so danes sporočili z Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.

Skladišča morajo biti tudi redno vzdrževana. Ob poškodbah je treba živinska gnojila ali bioplinsko gnojevko hitro in varno uporabiti ali skladiščiti drugje, tako da ne pride do onesnaževanja vode ali tal, so poudarili.

Pretočni kanali in cevovodi, ki povezujejo hleve in skladišča za živinska gnojila ali skladišča med seboj, morajo biti vodotesni, stabilni, nepremični ter odporni proti mehanskim, toplotnim ali kemičnim vplivom. Prav tako morajo biti redno vzdrževani. Pri poškodbah kanala ali cevovoda pretakanje tekočih organskih gnojil ni dovoljeno.

Zmogljivost skladišča za živinska gnojila mora biti prilagojena številu in vrsti živali na kmetijskem gospodarstvu ter mora zagotavljati skladiščne zmogljivosti za najmanj šestmesečno skladiščenje. Če kmetijsko gospodarstvo nima dovolj velikega skladišča za živinska gnojila, lahko manjkajoče zmogljivosti najame, kar mora biti izkazano z najemno pogodbo.

V kolikor kmetijska gospodarstva dokupujejo ali oddajajo živinska gnojila, morajo voditi ustrezno evidenco, ki jo do konca leta posredujejo agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja. Na posameznih kmetijskih površinah je sicer dovoljeno skladiščiti uležani hlevski gnoj, vendar le za določen čas.

Med hujše kršitve v tem letnem času, ko ne velja prepoved gnojenja, po navedbah inšpektorata sodijo predvsem izcejanje gnojevke iz odtočnih kanalov v okolje oziroma vodotoke, gnojenje neposredno ob vodotokih in uporaba tekočih živinskih gnojil na najožjih vodovarstvenih območjih.

"Izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju v skladu z uredbo je pomembno predvsem zaradi tega, ker se s tem zagotavlja pravilna uporaba gnojil, ki z nitrati ne obremenjujejo okolja, vodotokov, podtalnice in s tem pitne vode. Prav tako se poveča tudi učinkovitost gnojenja," so poudarili.

Zavezanci po tej uredbi so vsa kmetijska gospodarstva, ki izvajajo gnojenje, oziroma kmetijska gospodarstva, kjer pri izvajanju njihove dejavnosti nastajajo živinska gnojila ali bioplinska gnojevka ali kompost ali digestat, četudi slednja ne vsebujeta živinskih gnojil.