STA novice / Med komisarskimi kandidati večinoma moški in novi obrazi (biografija)

Avstrija - Magnus Brunner

Avstrija je konec julija za kandidata za evropskega komisarja predlagala sedanjega finančnega ministra Magnusa Brunnerja iz ljudske stranke (ÖVP), ki je članica desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP). 52-letni pravnik, ki je med drugim študiral na King's College v Londonu, je po dveh letih dela kot državni sekretar na ministrstvu za okolje od konca leta 2021 na čelu avstrijskega ministrstva za finance.

Belgija - še nima kandidata

Belgija kot edina članica še ni sporočila imena svojega komisarskega kandidata oziroma kandidatke, saj v državi še vedno potekajo koalicijska pogajanja po parlamentarnih volitvah, ki so junija potekale skupaj z evropskimi. Interes za nov mandat je sicer izrazil aktualni evropski komisar za pravosodje, liberalec Didier Reynders, kot potencialna kandidatka pa se omenja tudi zunanja ministrica Hadja Lahbib.

Bolgarija - Ekaterina Zaharieva in Julian Popov

Bolgarija je edina upoštevala prošnjo predsednice Evropske komisije in predlagala dva kandidata - moškega in žensko. Začasna vlada Dimitarja Glavčeva je predlagala nekdanjo zunanjo ministrico Ekaterino Zaharievo iz desnosredinske stranke Gerb, ki je del EPP. 49-letna pravnica je v preteklosti zasedala še več drugih ministrskih položajev, pristojna je bila za pravosodje in za regionalni razvoj.

Poleg nje so predlagali nestrankarskega strokovnjaka za energetiko Juliana Popova, ki je bil minister za okolje od junija lani do aprila letos, pred tem pa za kratek čas tudi že leta 2013. 64-letni novinar in publicist je v vmesnem obdobju kot politični svetovalec sodeloval z nevladno organizacijo Evropska podnebna fundacija, velja za zagovornika prehoda na obnovljive vire energije.

Ciper - Kostas Kadis

Ciper je za člana prihodnje komisije predlagal profesorja biologije Kostasa Kadisa, ki se pri svojem delu osredotoča na biotsko raznovrstnost in trajnostni razvoj. V preteklosti je Kadis, ki je ravno danes dopolnil 57 let, zasedal več ministrskih položajev. Nazadnje je bil minister za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje, pred tem pa je bil pristojen tudi že za zdravje ter izobraževanje in kulturo.

Češka - Jozef Sikela

Češka vlada je konec julija za kandidata za evropskega komisarja izbrala nestrankarskega ministra za industrijo in trgovino Jozefa Sikelo, ki je v času energetske krize kot predsedujoči Svetu EU v drugi polovici leta 2022 uspešno vodil zasedanja ministrov EU, pristojnih za energetiko. 57-letni nekdanji investicijski bančnik, ki je vodil banko v Ukrajini, govori tekoče angleško, nemško in rusko.

Danska - Dan Jorgensen

Danska je konec avgusta za komisarja predlagala 49-letnega ministra za razvojno sodelovanje in globalno podnebno politiko iz vrst socialdemokratov Dana Jorgensena. Pred tem je med letoma 2019 in 2022 vodil ministrstvo za podnebje in energijo, še prej pa ministrstvo za prehrano, kmetijstvo in ribištvo. Med letoma 2004 in 2013 je bil član Evropskega parlamenta, kjer je bil podpredsednik odbora za okolje.

Estonija - Kaja Kallas

Zdaj že nekdanjo estonsko premierko Kajo Kallas so za visoko zunanjepolitično predstavnico unije, ki je eden od komisarskih položajev, izbrali voditelji držav članic EU. Kallas, ki je junija dopolnila 47 let, je bila kot premierka znana po ostri kritiki Rusije in zavzemanju za brezpogojno podporo Ukrajini. Leta 2011 je pustila kariero odvetnice in se uspešno potegovala za sedež v estonskem in Evropskem parlamentu kot kandidatka liberalne reformne stranke, ki jo je ustanovil njen oče. Leta 2021 je kot prva ženska zasedla položaj estonske premierke.

Finska - Henna Virkkunen

Finska vlada je za evropsko komisarko predlagala 52-letno evroposlanko EPP Henno Virkkunen, ki je članica Evropskega parlamenta od leta 2014, kjer je delovala v odboru za industrijo, raziskave in energijo ter odboru za transport in turizem. Pred odhodom v Bruselj je bila poslanka v finskem parlamentu, od leta 2008 pa je zasedala tudi več ministrskih položajev. Bila je pristojna za izobraževanje, za javno upravo in lokalno samoupravo ter za transport in lokalno samoupravo.

Francija - Thierry Breton

Francija je za položaj v Evropski komisiji znova predlagala 69-letnega dosedanjega komisarja za notranji trg Thierryja Bretona iz vrst liberalcev, ki je v iztekajočem se mandatu pristojen tudi za digitalizacijo in industrijo. V svoji karieri je vodil več francoskih podjetij, med drugim francoskega telekomunikacijskega operaterja France Telecom, med letoma 2005 in 2007 pa je bil francoski minister za gospodarstvo in finance.

Grčija - Apostolos Cicikostas

Grčija je za komisarja predlagala 45-letnega guvernerja grške regije Osrednja Makedonija Apostolosa Cicikostasa, ki od leta 2017 zaseda položaj podpredsednika Evropskega odbora regij. Leta 2007 je bil na listi trenutno vladajoče grške stranke Nova demokracija, ki je članica EPP, izvoljen za grškega poslanca. V Londonu je magistriral iz evropske javne politike in ekonomije, po študiju pa je ustanovil lastno mlekarsko podjetje.

Hrvaška - Dubravka Šuica

Hrvaška vlada je konec julija za komisarsko kandidatko znova predlagala Dubravko Šuica, sedanjo podpredsednico komisije za demokracijo in demografijo. 67-letnica je bila med letoma 2013 in 2019 evroposlanka EPP, pred tem je bila med letoma 2000 in 2011 poslanka v hrvaškem parlamentu, med letoma 2001 in 2009 pa dvakrat županja Dubrovnika. Diplomirala je iz angleškega in nemškega jezika, do izvolitve za županjo pa je delala v šolstvu, najprej kot učiteljica na srednji šoli, nato kot profesorica na univerzi.

Irska - Michael McGrath

Irski kandidat za komisarja je 48-letni Michael McGrath, ki je od leta 2022 zasedal položaj irskega finančnega ministra, pred tem pa je bil tudi minister za javno porabo. Od leta 2007 sedi v irskem parlamentu v vrstah republikanske stranke Fianna Fail, ki je na ravni EU del liberalne politične družine Renew.

Italija - Raffaele Fitto

Italijanska vlada je danes med zadnjimi sporočila ime svojega kandidata. To je postal minister za evropske zadeve, kohezijo in izvajanje načrta za okrevanje Raffaele Fitto, ki za razliko od večine drugih članov skrajno desne stranke Bratje Italije ne velja za evroskeptika. 55-letnik pravnik je bil trikrat izvoljen za evroposlanca, v mandatu 2014-2019 je zaradi prestopa med domačimi strankami - v svoji politični karieri je opravil več strankarskih prestopov - politično skupino EPP zamenjal za skupino Evropskih konservativcev in reformistov (ECR). Svojo politično kariero je začel v 90. letih prejšnjega stoletja, leta 2000 pa je bil izvoljen za predsednika dežele Apulija, iz katere tudi izvira.

Latvija - Valdis Dombrovskis

Med prvimi članicami, ki so uradno imenovale svojega kandidata oziroma kandidatko za komisarski položaj, je bila Latvija. Tamkajšnja vlada je znova predlagala nekdanjega premierja Valdisa Dombrovskisa, ki trenutno zaseda položaj izvršnega podpredsednika komisije, pristojnega za trgovino. Dombrovskis je član komisije od leta 2014. 53-letni konservativec prihaja iz družine s poljskimi koreninami, po izobrazbi je fizik. V dosedanji karieri je bil med drugim evropski poslanec EPP, finančni minister in glavni ekonomist v latvijski centralni banki.

Litva - Andrius Kubilius

Litva za komisarja predlaga 67-letnega dvakratnega nekdanjega premierja Andriusa Kubiliusa, ki od leta 2019 zaseda položaj evropskega poslanca v vrstah EPP. Velja za velikega podpornika Ukrajine v njenem boju z rusko agresijo. V litovski parlament je bil prvič izvoljen že leta 1992, kmalu po ponovni vzpostavitvi neodvisnosti države.

Luksemburg - Christophe Hansen

Luksemburg je predlagal Christopha Hansna, ki je od leta 2018 evropski poslanec EPP. V Evropskem parlamentu je deloval v odborih za trgovino, zaposlovanje ter transport. 42-letnik, ki prihaja iz kmečke družine, je na univerzi Louisa Pasteurja v francoskem Strasbourgu magistriral iz geoznanosti, okoljskih znanosti in kriznega upravljanja.

Madžarska - Oliver Varhelyi

Madžarska predlaga dosedanjega evropskega komisarja za širitev Oliverja Varhelyija, ki je bil pred nastopom komisarskega položaja madžarski veleposlanik pri EU, v preteklosti pa je delal tudi kot vodja enote za notranji trg in storitve v Evropski komisiji. V prvem komisarskem mandatu je bil 52-letnik, ki je blizu madžarskemu premierju Viktorju Orbanu, ni pa član njegove stranke Fidesz, med drugim deležen kritik zaradi popustljivosti do Srbije in predsednika Republike Srbske Milorada Dodika ter nespoštljivega odnosa do Evropskega parlamenta.

Malta - Glenn Micallef

Malteški premier Robert Abela je ob soglasju članov svoje vlade za komisarskega kandidata izbral nekdanjega vodjo svojega kabineta Glenna Micallefa. 34-letni ekonomist, ki je najmlajši med vsemi kandidati, doslej ni zasedal nobenega političnega položaja, ima pa izkušnje z delovanjem v Bruslju.

Nemčija - Ursula von der Leyen

Evropsko komisijo bo še pet let vodila 65-letna nemška političarka iz EPP Ursula von der Leyen, ki je leta 2019 vodenje izvršilnega organa EU prevzela kot prva ženska dotlej. Uveljavila se je kot ena najmočnejših voditeljic oziroma voditeljev komisije, unijo pa je tudi uspešno popeljala čez številne krize, ki so jo pestile v tem času. V Bruslju rojena doktorica medicine je med letoma 2005 in 2019 zasedala več ministrskih položajev v vladah Angele Merkel, nazadnje je bila obrambna ministrica.

Nizozemska - Wopke Hoekstra

Nizozemska je predlagala dosedanjega komisarja za podnebno ukrepanje Wopkeja Hoekstro, ki je oktobra lani v komisiji nasledil izvršnega podpredsednika komisije za zeleni dogovor Fransa Timmermansa. Nizozemska vlada je nekdanjega nizozemskega zunanjega in finančnega ministra izbrala, čeprav njegova krščanskodemokratska stranka CDA, ki je članica EPP, ni del vlade. Pred odhodom v politiko je 48-letni pravnik med drugim delal za britansko energetsko podjetje Shell.

Poljska - Piotr Serafin

Poljska vlada je za komisarskega kandidata imenovala stalnega predstavnika Poljske pri EU Piotra Serafina, ki velja za tesnega sodelavca poljskega premierja Donalda Tuska. Med drugim je bil vodja njegovega kabineta, ko je Tusk v obdobju 2014-2019 vodil Evropski svet. Pred imenovanjem za stalnega predstavnika je 50-letnik, ki je diplomiral iz ekonomije in prava, deloval v Svetu EU.

Portugalska - Maria Luis Albuquerque

Komisarska kandidatka Portugalske, ki je ime sporočila med zadnjimi, je nekdanja finančna ministrica iz socialdemokratske stranke (PSD/EPP) Maria Luis Albuquerque, ki je nad portugalskimi financami bdela na vrhuncu krize evrskega območja med letoma 2013 in 2015. 56-letna ekonomistka, ki se je za komisarsko kandidaturo neuspešno potegovala že leta 2014, je v zadnjem obdobju delovala v finančnem sektorju.

Romunija - Victor Negrescu

Romunska vlada je za komisarskega kandidata predlagala 39-letnega podpredsednika Evropskega parlamenta Victorja Negrescuja iz vrst socialistov. Svojo poklicno pot je začel kot novinar, leta 2014 pa je bil prvič izvoljen za evroposlanca. V letih 2017 in 2018 je bil v romunski vladi pristojen zadeve EU, leta 2020 pa je znova sedel v klopi Evropskega parlamenta.

Slovaška - Maroš Šefčovič

Slovaška vlada je znova predlagala 58-letnega Maroša Šefčoviča, ki je v Evropski komisiji že od leta 2009, že leto kasneje je prvič zasedel tudi podpredsedniški položaj. Doktor mednarodnega prava, ki je pred službovanjem v komisiji deloval kot slovaški diplomat v Kanadi in Izraelu, pa tudi na stalnem predstavništvu pri EU, je trenutno izvršni podpredsednik za zeleni dogovor in medinstitucionalne odnose.

Slovenija - Tomaž Vesel

Slovenski kandidat za evropskega komisarja je nekdanji predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, ki ga je predlagala vladajoča stranka Gibanje Svoboda. 57-letni pravnik in certificirani državni revizor je od leta 2022 direktor podjetja Eurofit in prokurist Salomona, ki je lastnik ali solastnik več medijev. Ljubitelj vrtnarjenja je v svoji karieri sodeloval tudi z mednarodnimi institucijami in organizacijami.

Španija - Teresa Ribera

Komisarski položaj se obeta trenutni podpredsednici španske vlade Teresi Ribera, ki je kot ministrica pristojna za zeleni prehod in demografske izzive. 55-letna pravnica in univerzitetna profesorica iz vrst socialistov je v preteklosti zasedala več strokovnih položajev v javni upravi, med letoma 2008 in 2011 pa je bila državna sekretarka, pristojna za podnebne spremembe. V španski vladi pod vodstvom Pedra Sancheza je od leta 2018.

Švedska - Jessika Roswall

Švedska vlada je za komisarsko kandidatko predlagala 51-letno ministrico za evropske zadeve Jessiko Roswall, ki položaj zaseda od leta 2022 in je odigrala eno ključnih vlog pri švedskem predsedovanju Svetu EU v prvi polovici leta 2023. Leta 2010 je bila pravnica in odvetnica, specializirana za kazensko in družinsko pravo, na listi Zmerne stranke izvoljena v švedski parlament. Zmerna stranka je na ravni EU del EPP.