STA novice / Revizorji lanskemu proračunu izrekli mnenje s pridržkom (dopolnjeno)

Vlada še vedno ni določila podrobnejših kriterijev za določitev plačila za vodno pravico, pridobljeno z vodnim dovoljenjem, zaradi česar se predpisana dajatev tudi lani ni vplačevala v državni proračun, so zapisali na računskem sodišču.

Sredstva iz kupnin, pridobljena na podlagi zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, namenjena za sanacijo gospodarstva, spodbujanje in kreditiranje izvoza ter investicije v javni sektor gospodarstva, se niso zbirala na posebnem računu pri ministrstvu, pristojnem za gospodarstvo.

Ministrstvo za finance do konca lanskega leta ni ustanovilo sklada za obnovo in ni odprlo posebnega evidenčnega računa v okviru proračuna, kjer naj bi se ta sredstva zbirala. Ministrstvo je letos sicer odprlo podračun sklada za obnovo ter do tedaj zbrana sredstva preneslo na sklad za obnovo. Vračila naknadnih vplačil v kapital družbe Holding slovenske elektrarne so bila evidentirana kot vrnjeno posojilo, čeprav ni šlo za posojilo, so ugotovljene nepravilnosti nanizali na računskem sodišču.

Nepravilnosti so revizorji odkrili na področju proračunske rezerve, pri izplačilih sredstev splošne proračunske rezervacije, na področju plač, tekočih in investicijskih odhodkov ter transferov. V zvezi s proračunsko rezervo so ugotovili, da o uporabi sredstev rezerve v znesku, ki je presegel dva odstotka razpoložljivih sredstev rezerve, ni odločal DZ s posebnim zakonom.

Sredstva, zagotovljena s sklepom vlade za izvedbo interventnih ukrepov na cestni infrastrukturi zaradi neurij v času do začetka avgusta 2023, niso bila v celoti uporabljena za zavarovanje zdravja in življenja ljudi, premoženja ali okolja niti za preprečevanje nastajanja nadaljnje škode oziroma zagotavljanja drugih osnovnih pogojev v skladu z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Iz splošne proračunske rezervacije so bila proračunskim uporabnikom zagotovljena sredstva v skupnem znesku 6,67 milijona evrov za namene, ki bi jih bilo mogoče načrtovati, od česar pa se 6,5 milijona evrov nanaša na nakup poslovne stavbe za potrebe pravosodnih organov na Litijski.

Na področju tekočih in investicijskih odhodkov so bile med najpogostejšimi ugotovljene nepravilnosti pri izvajanju postopkov oddaje javnih naročil, ki so bile povezane s kršitvami zakona o javnem naročanju, ugotovljene pa so bile tudi kršitve zakona o javnih financah, predvsem v zvezi z neustreznim načrtovanjem nakupa omenjene stavbe na Litijski cesti v Ljubljani, nespoštovanjem načel učinkovitosti in gospodarnosti v zvezi z nakupom te poslovne stavbe in nakupom 10.000 prenosnih računalnikov.

Glede nakupa 10.000 prenosnih računalnikov so revizorji izpostavili, da vlada ni sprejela predpisa, s katerim bi uredila upravljanje mehanizma in način uresničevanja pravice do izposoje računalniške opreme.

Nepravilnosti na področju transferov so ugotovili predvsem v zvezi z neizvajanjem nadzora nad poslovanjem pravnih oseb oziroma nad izvajanjem njihovih odobrenih programov. Ministrstvo za zdravje je lani sicer že pričelo izvajati nekatere aktivnosti za izboljšanje nadzora nad dodelitvijo sredstev Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, a nadzor nad izplačili teh sredstev ter preveritev upravičenosti obračunanih sredstev na mesečnih zahtevkih pred njihovim izplačilom še vedno nista bila zadovoljiva.

Tudi ministrstvo za vzgojo in izobraževanje lani še vedno ni izvajalo ustreznega nadzora nad izplačili sredstev posrednim proračunskim uporabnikom. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije še ni zagotavljalo pravočasnega nadzora nad pogodbenimi obveznostmi Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS oziroma Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.

Nepravilnosti glede podeljevanja koncesij za opravljanje gospodarske javne službe linijskih prevozov potnikov v notranjem cestnem prometu tudi v letu 2023 še niso bile odpravljene.

Računsko sodišče je revidiralo predlog zaključnega računa proračuna za leto 2023 in pravilnosti izvršitve državnega proračuna o predlogu splošnega dela zaključnega računa za leto 2023. Mnenje s pridržkom je izreklo tudi o pravilnosti izvršitve državnega proračuna.

Revizorji odzivno poročilo zahtevajo od ministrstva za vzgojo in izobraževanje, medtem ko so vladi in ministrstvom izdali več priporočil.

V kabinetu predsednika vlade so v odzivu na izdano revizijsko poročilo zapisali, da je vlada kot revidiranka v postopku revizije ravnala skladno z zakonom o računskem sodišču in zakonom o javnih financah ter na ugotovitve računskega sodišča podala dopolnitve. "Računsko sodišče je v končnem poročilu oblikovalo priporočila, ki jih morajo pristojni organi preučiti in upoštevati v nadaljnjih postopkih," so še dodali.

V letu 2023 je bilo realizirano 13 milijard evrov prihodkov in 15,3 milijarde evrov odhodkov. Realizirani proračunski primanjkljaj je znašal 2,3 milijarde evrov in je predstavljal 3,7 odstotka bruto domačega proizvoda. Konec leta 2023 je dolg državnega proračuna znašal 39,8 milijarde evrov, kar je bilo za dve milijardi več kot konec leta 2022, delež dolga v BDP pa se je v tem obdobju s 66,4 znižal na 63,1 odstotka.