četrtek, 5.9.2024
Ljubljana, 05. septembra (STA) - Preferenčni ali prednostni glas je glas, s katerim volivec na glasovnici izbere enega kandidata, ki mu daje prednost pred ostalimi na listi, za katero je glasoval. Volivec torej ne izbira le med političnimi opcijami, pač pa tudi med posameznimi kandidati. Poznamo več oblik preferenčnega glasu, lahko je obvezni ali ne, absolutni ali relativni.
Preferenčno glasovanje omogoča volivcu izbiro znotraj ene liste kandidatov. Med sisteme preferenčnega glasovanja se načeloma uvrščajo vsi sistemi, pri katerih imajo volivci možnost ne le izbire ene politične opcije, ampak tudi vpliv na izbiro posameznikov znotraj te opcije.
Upoštevajoč, da so stranke pogosto tudi notranje razdeljene, pa je s preferenčnim glasovanjem volivcu dana tudi možnost, da podpre eno ali drugo frakcijo v stranki, za katero glasuje.
Obvezni/neobvezni preferenčni glas
V volilnem sistemu z obveznim preferenčnim glasom mora volivec poleg oddaje glasu za listo označiti tudi kandidata, ki mu daje prednost pred ostalimi. Pri sistemu fakultativnega oz. neobveznega preferenčnega glasovanja pa je obvezna le izbira liste, oddaja preferenčnega glasu pa je dodatna možnost, ki jo volivci po želji lahko izkoristijo. Takšno možnost preferenčnega glasu Slovenija pozna že pri glasovanju na evropskih volitvah in volitvah občinskih svetnikov v nekaterih občinah.
Absolutni/relativni preferenčni glas
Eno od pomembnejših vprašanj pri sistemih s preferenčnim glasom je tudi moč preferenčnih glasov v primerjavi z močjo vrstnega reda kandidatov na listi. Pri absolutnem prednostnem glasovanju se preferenčni glasovi upoštevajo v celoti in so tako izvoljeni tisti kandidati z liste, ki so na tej listi prejeli največ preferenčnih glasov. Pri relativnem prednostnem glasovanju pa se preferenčni glasovi upoštevajo le, če njihovo število preseže določen prag. Prag za kandidata je lahko izražen v odstotku glasov od vseh glasov, oddanih za listo, za posamezne volitve pa je določen v zakonu. Če pa ta prag ni dosežen, o izvolitvi kandidatov odloča vrstni red, ki ga je postavila stranka ali lista sama. Relativni prednostni glas v Sloveniji volivci lahko denimo uporabijo na evropskih volitvah in na lokalnih volitvah ob izbiri občinskih svetnikov v nekaterih občinah.
En/več glasov
Sistemi preferenčnega glasovanja se razlikujejo tudi glede na število preferenčnih glasov, ki jih lahko volivec odda. Tako je moč ločiti med sistemi z enim preferenčnim glasom in sistemi, kjer lahko volivec odda več preferenčnih glasov. Pri volilnih sistemih z možnostjo slednjega je moč ločiti predvsem sisteme, kjer ima volivec toliko preferenčnih glasov, koliko predstavnikov se voli, ter sisteme, kjer je število preferenčnih glasov omejeno na določeno število.
Ponekod so imena kandidatov na glasovnici izpisana, drugod pa jih ni in je potrebno ime in priimek kandidata vpisati lastnoročno. Obstajajo tudi sistemi, kjer volivec razvrsti vse kandidate glede na preferenco od najljubšega pa do najmanj zaželenega ter sistemi, kjer kandidati izražajo svojo preferenco že nekaj mesecev pred splošnimi volitvami. Možni so tudi sistemi s tako imenovanimi negativnimi preferencami, pri katerih volivci najljubše kandidate obkrožajo, medtem ko lahko kandidate, ki jih zavračajo, prečrtajo.
Vir: pravnik Jurij Toplak/Lex localis
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik