STA novice / Banka Slovenije: Inflacija ob umirjanju gospodarske rasti vse nižja

Medletna rast cen je avgusta upadla na 1,1 odstotka in ostaja nižja od skupne inflacije evrskega območja. Znižanje je predvsem posledica nadaljnje poglobitve padca cen drugega blaga in energentov, nekoliko pa se je v primerjavi z julijem znižala tudi rast cen storitev.

Poglobitev upadanja cen drugega blaga se odraža tudi v gibanju osnovne inflacije. Ta se je avgusta znižala šesti mesec zapored in dosegla 2,1 odstotka. Nasprotno se je rast cen hrane zopet okrepila. Manjši primanjkljaj javnih financ je posledica visoke rasti prihodkov zaradi še naprej ugodnih razmer na trgu dela, visokih poračunov davka od dohodkov pravnih oseb in manjšega vpliva izrednih ukrepov.

V drugem četrtletju je bila v evrskem območju tekoča rast gospodarske aktivnosti z 0,3 odstotka enaka kot četrtletje prej. V povprečju so rast podpirale predvsem storitve, medtem ko se predelovalnim dejavnostim, sodeč po anketnih kazalnikih, tudi v tretjem četrtletju obeta krčenje.

Negotovost še naprej slabi razpoloženje v gospodarstvu, šibka aktivnost pa se odraža v nadaljnjem umirjanju skupne inflacije, ki se je v povprečju evrskega območja avgusta spustila na 2,2 odstotka. Osnovna inflacija se je znižala na 2,8 odstotka in je odražala razmeroma robustno rast cen storitev.

Gospodarska rast v Sloveniji je bila v drugem četrtletju primerljiva z evrskim povprečjem (0,2 odstotka tekoče, 0,7 odstotka medletno). V medletni primerjavi je temeljila predvsem na potrošnji države in gospodinjstev. Zadnjo so krepili umirjanje inflacije in še vedno robustne razmere na trgu dela, medtem ko je visoka rast državne potrošnje odražala večje izdatke za zdravstvo in obnovo po poplavah.

Gospodarsko rast so zavirali nižji izvoz, kot posledica šibke aktivnosti ključnih trgovinskih partneric, in nižje gradbene investicije. Med dejavnostmi gradbeništvo tako ne prispeva več h gospodarski rasti, vendar aktivnost ostaja visoka. Okrepila se je rast zasebnih storitev, po lanskih izzivih pa je letos večja tudi dodana vrednost predelovalnih dejavnosti.

Razpoloženje v gospodarstvu je ostalo v poletnih mesecih podobno kot ob polletju. Kratkoročni napovedni modeli na podlagi precej omejenega nabora podatkov za tretje četrtletje nakazujejo 0,4-odstotno četrtletno rast bruto domačega proizvoda, so navedli v Banki Slovenije.

Število delovno aktivnih se je junija nekoliko zmanjšalo, vendar je ostalo blizu rekordnih ravni. Ob tem anketni podatki kažejo, da se bo zaposlovanje nadaljevalo tudi v drugi polovici leta. Velika tesnost trga dela se kaže v pomanjkanju delavcev, gonilo rasti zaposlovanja pa ostajajo tuji državljani. Medletna rast povprečne bruto plače je ostala s 5,2 odstotka razmeroma visoka, čeprav je skoraj polovico nižja kot pred letom.